Foto: Barbara Čeferin/APT
Foto: Barbara Čeferin/APT

APT se je letos šestič odzval na vabilo otoškega Kulturnega centra, ki na Korčuli deluje vse od leta 1956. V starem mestnem jedru se bodo letos predstavil z avtorskim projektom Barbare Ribnikar, Gregorja Čušina, Saše Vollmaierja, Dua Silence in produkcijske ekipe APT-ja, za katerega pravijo, da "gre za pomemben uprizoritveni izziv na zelo specifični simbolni lokaciji".

"Permanentna gostovanja na enem od prizorišč nekdaj pomembne evropske filozofske šole so nedvomno inspirativna zaradi lokacije, obiskovalcev, izmenjave določenih miselnih in uprizoritvenih izhodišč. Osnovni razlog našega sodelovanja je, da naracije uprizoritev in njihove artikulacije v zahtevnih in fascinantnih in simbolnih prostorih - učinkujejo gledališko drugače kot v avtentičnih okoljih svojih premiernih lokacij."

Sorodna novica "Predragi oče, pred kratkim si me vprašal, zakaj čutim strah pred Teboj ..."

Povod za gostovanje so izvedbe drugih treh projektov APT-ja na otoku Mljetu. APT so povabili k sodelovanju po praizvedbi besedila Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone v režiji Matjaža Bergerja.

Avtorski projekt Franz Kafka: Pismo očetu, ki ga teater uprizarja v sozvočju treh glasov, je reinterpretacija izčrpnega avtobiografskega dela, v katerem se razpre taktilni svet kafkovskih metafor. Predstava, ki so jo premierno uprizorili 22. decembra v Novem mestu, je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom. Z njo so nastopili tudi na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu.

Kafkovo delo so poustvarili s pomočjo treh glasov: moškega (Čušin), ženskega (Barbara Ribnikar) ter klavirskega (Vollmaier), ki oživlja besedilo in narekuje tempo dialoga. Naslov dela ni samo metaforičen, temveč dobeseden, saj je, po besedah avtorjevega prijatelja in izdajatelja njegovih del Maxa Broda, Kafka pismo leta 1919 naslovil na svojega očeta Hermanna, ki naj bi ga čustveno izsiljeval.

Foto: Barbara Čeferin/APT
Foto: Barbara Čeferin/APT

Pismo na 47 straneh, ki ga je Franz Kafka novembra 1919 naslovil na svojega očeta Hermanna, je največji približek avtobiografije, kar nam jih je Kafka zapustil. 36-letnik s popisom čustvenih zlorab izpostavi očetova dvojna merila in njegovo stalno neodobravanje sina.

Kafka je pismo zaupal mami, ki mu ga je raje vrnila kot predala očetu.