Če strneš svojo sodbo o meni, se pokaže, da mi sicer ne očitaš česa nespodobnega in zlega (morda z izjemo mojega zadnjega namena, da se poročim), pač pa hlad, tujost, nehvaležnost. In sicer mi to očitaš tako, kot da je to moja krivda, medtem ko Ti nimaš pri tem tudi najmanjše krivde, razen mogoče te, da si bil predober z menoj.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bodo danes ob 20.00 premierno uprizorili predstavo, nastalo po zapisu Pismo očetu češko-avstrijskega pisatelja Franza Kafke. Pripravili so jo Barbara Ribnikar, Gregor Čušin in Sašo Vollmaier, ki bodo v predstavi, ki bo potekala ob videu Iztoka H. Šuca ter Gašperja Vovka, tudi nastopili.
Gre za inscenacijo Kafkovega Pisma očetu v prevodu Jožeta Udoviča, ki je postavljena tripartitno – z moškim glasom Gregorja Čušina, ženskim glasom Barbare Ribnikar in glasbo pianista Saše Vollmaierja, je povedal ravnatelj APT Matjaž Berger.
Kafka sicer v pismu izvede freudovski dokazni analitični postopek o premoči očeta, njegovo pismo pa je "svojevrstni avtokritični dialektični intimizem, v katerem se razpre taktilni svet kafkovskih metafor", je dodal.
Gledališkost tega pisma pa je "v spregi analitike in narativa, ki ga vsi trije protagonisti na sceni dvojega iščejo v odtenkih tega izjemnega avtobiografskega dela, ki se v marsikateri potezi lahko preslika v katerega koli med nami – na obeh straneh".
Vsekakor sva bila tako različna in v tej različnosti drug drugemu tako nevarna, da bi si, če bi človek morda hotel vnaprej izračunati, kako se bova midva, jaz, počasi razvijajoč se otrok, in Ti, dorasel mož, vedla drug do drugega, lahko mislil, da me boš kratko malo poteptal in da ne bo od mene nič ostalo. To se ni zgodilo, morda pa se je zgodilo nekaj hujšega. Pri tem pa Te nenehoma, prosim, ne pozabi, da nikoli še zdaleč ne mislim, da si česa kriv.
Glasbo za inscenacijo Pisma očetu je napisal duo Silence, kostumografinja je Nataša Recer. Kafkovo Pismo očetu je zadnja letošnja in hkrati 78. premiera APT v njegovem 15-letnem obstoju, je še povedal Berger.
Ključni odnos Kafkovega življenja
Pismo očetu se je ohranilo v Kafkovi zapuščini in so ga prvič objavili leta 1952. Kafka v njem problematizira svoj kompleksni in zapleteni odnos z očetom in do zadnjih nadrobnosti razčleni svoje ponesrečeno razmerje z njim.
Franz Kafka (1883–1924) velja za klasika svetovne književnosti in literarno legendo, čeprav je za časa svojega življenja objavil le manjši del svojega pisateljskega opusa. Svojo literarno zapuščino je predal prijatelju Maxu Brodu, in sicer s prošnjo, naj jih po njegovi smrti uniči oziroma natančneje – zažge. Brod njegove želje ni spoštoval, s čimer se je v zgodovino zapisal kot ne le prijatelj, mentor in biograf Franza Kafke, temveč tudi tisti, zaradi katerega je svet v dvajsetih letih po smrti Kafke z izdajo romanov Proces, Grad in Amerika spoznal, kako velik pisatelj je bil Kafka. Napisal je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje