Kot pojasnjujejo strokovnjaki, gre pri ladjah, ki jih datirajo od 5. do 1. stoletja p. n. št., za eno najgloblje ležečih arheoloških najdb v Sredozemlju v zadnjem času.

Ladje bežale pred neurjem
Otok, ob katerem se nahajajo potopljene ladje, je od nekdaj služil kot zavetje ob slabem vremenu. Vodja arheologov sklada Aurora Timmy Gambin domneva, da so se skušale ladje umakniti, a jim to ni uspelo. "Na razmeroma majhni površini je kar pet ladijskih razbitin, pravo pokopališče ladij," je še dodal.

Ladje so prevažale vino iz Italije, začimbe iz Španije in severne Afrike, poleg tega pa tudi kovinske palice iz Italije. Slednje so verjetno uporabljali za izdelavo orožja in drugih predmetov.

Globina, na katero so se pred stoletji potopile ladje, je omogočila, da so ves ta čas ostale nedotaknjene. Po Gambinovih besedah predstavlja v zadnjih letih za arheološke ostanke v Sredozemlju nevarnost tudi priljubljeno potapljanje v globokih vodah.

Dom izgnancev iz Rima
Otok Ventotene, ki se nahaja v Tirenskem morju med Rimom in Neapljem, so v antičnih časih poznali pod imenom Pandataria. Na njem je pet let preživela hči cesarja Avgusta Julija st., ki jo je leta 2 pr. n. št. oče tja pregnal zaradi prešuštva. Tudi sicer je bilo na otok pregnanih kar nekaj pomembnih osebnosti. Tiberij je tja pregnal svojo pranečakinjo Agrippino, na otok pa je bila poslana tudi njena najmlajša hči Julija Livija, njen pregon pa je ukazal stric, cesar Klavdij.

Na težko dostopnem otoku so si kasneje Bourboni zamislil ječo, nato pa je to misel v 20. stoletju obudil Mussolini in tja ponovno pošiljal politične zapornike.