Če se postavite kjer koli na južnejšo polovico newyorškega Centralnega parka, boste na horizontu naenkrat videli vsaj ducat nebotičnikov, ki jih je načrtoval arhitekturni biro Franka Williamsa. Arhitekt, ki je nedavno umrl v starosti 74 let, se je na nek način skoraj specializiral za dograjevanje silhuete mesta New York. Več kot polovico realiziranih projektov tega biroja je namreč v new Yorku. Williamsov uspeh pri petičnih newyorških naročnikih ni bil presenetljiv. Nikoli namreč ni bil doktrinarni modernist in je v svoji estetiki povezoval modernistične zahteve z elementi zelo tradicionalne arhitekture.
Tako je tudi ustvaril vertikalne palače za gospode, ki so sicer radi bili 'patriciji' sodobne Amerike, obenem pa so se radi tudi navezovali na slog, ki je obdajal veličastne zgodovinske 'vzorne like'. Nekaj napoleonskega na stavbi tako nikoli ni bilo odveč; prav tako tudi ne nekaj po art decoju 'dišečih' prvin, ki so aludirale na Stari Egipt. Te poteze kot bistvo Williamsove arhitekture izpostavlja tudi avtor knjige The Architecture of Frank Williams (1995) Michael J. Crosbie in doda: "Detajli na njegovih zgradbah so zelo zgoščeni, pri materialih ni razsipen, vendar pa jih zna uporabljati zelo elegantno, kakor uporablja tudi osnovne geometrijske oblike, kvadrate, kroge in trikotnike, katere vključuje v pročelja in tudi v notranjost stavb."
Postavil je nekaj, kar je bilo boljše od škatle za čevlje
Po sodbi Suzanne Stephens, namestnice odgovornega urednika revije Architectural Record, je bila prav Williamsova zasluga, da je glavne newyorške investitorje prepričal v gradnjo nebotičnikov, "katerih kvaliteta presega kvaliteto belih škatel za čevlje, ki so, postavljene ne ožji konec bile nekakšen model za tako veliko nebotičnikov v šestdesetih". Stephensova je za New York Times še dodala, da nebotičniki Franka Williamsa nikoli niso agresivno poskušali dominirati v mestni silhueti, kar sicer velja za mnogo "velikih grdobij, ki jih vidite po celem New Yorku".
Stephensovo je dopolnil Crosbie, ki izpostavlja tudi Williamsovo delo v mnogo tujih mestih, od Pekinga prek Bangkoka, Hongkonga in Seula do Moskve. "Številnim tujim klientom je predstavil naš ameriški standard korporativne arhitekture, katerega so želeli osvojiti /.../." Ali je to dobro ali ne, je seveda stvar diskusije, zagotovo pa velja, da je tako močno vplival na sedanje stanje tako rekoč popolnoma globalizirane arhitekturne produkcije.
V galeriji si lahko ogledate nekaj realiziranih in nerealiziranih newyorških projektov studia Franka Williamsa.