Projekt Pionirji slovenske sodobne arhitekture: Fabiani, Plečnik, Vurnik – Oblike za novo demokracijo se je z virtualno razstavo na spletnih straneh in družbenih omrežjih ministrstva za kulturo začel 10. maja. Ob koncu projekta je izšla še obsežna avtorska monografija Fabiani, Plečnik, Vurnik umetnostne zgodovinarke Bojane Čampa in fotografa Staneta Jeršiča, ki sta tudi pripravila razstavo v Narodnem muzeju Slovenije.

Ideja o novi demokraciji in današnja Evropa
Naslov razstave Oblike za novo demokracijo izhaja iz zamisli, da s pomočjo arhitekture oblikujemo svojo lastno identiteto, značaj družbe in njeno sporočilnost, so zapisali v muzeju. Hkrati pa je naslov na simbolni ravni vpet med idejo o novi demokraciji, ki jo je zagovarjal Tomaš G. Masaryk, ter evropsko demokracijo današnjega časa.

Ideja o poudarjanju pomena tudi majhnih narodov znotraj širšega evropskega prostora je pomembno vplivala na Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika. Očiten je bil vpliv panslovanskega gibanja, ki si je prizadeval za široko demokratično narodnostno politiko. Kot so zapisali ob razstavi, je "Plečnik s svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila. Fabiani se je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju sodobnejšega arhitekturnega jezika, Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega – slovenskega narodnega sloga."

Za demokratično urejene prostore
V muzeju so zapisali še, da je bilo tako Plečniku in Vurniku kot tudi Maksu Fabianiju skupno, da so si prizadevali za demokratično urejene prostore ter najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve. Dodali so, da "če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine. Dobro zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina, ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine. Ponuja zavedanje o unikatnosti stavbnega izročila, ki bogati s svojo sporočilnostjo oblik in pričuje o tisočletni tradiciji formiranja evropske identitete."

Arhitekt in letošnji Prešernov nagrajenec Marko Mušič, ki je z Jeršičem poskrbel za postavitev in oblikovanje razstave, pa je o sveži monografiji o trojici arhitektov zapisal, da je njena posebna dragocenost "v zanosni in likovno navdušujoči predstavitvi rojstva slovenske sodobne arhitekture in njenega, v prihodnost zapisanega in usmerjenega poslanstva."

Tako razstava kot monografija bosta v avli Narodnega muzeja Slovenije na ogled do 8. maja 2022.