Gradnjo sodobnega centra, v katerem bodo knjižnica, galerija in kino, so začeli februarja 2022. "Letos bomo dokončali prostore, kjer bo čez leto in pol galerija, do konca prihodnjega leta pa stavbo knjižnice," je povedal župan.
Trenutno izvajajo dela pod objekti, ki gledajo na Glavni trg. Tam bosta po novem umeščena mestni kino in prehod do garažne hiše, ki naj bi jo v prihodnje zgradili pod delom Glavnega trga.
Dodatni projekt v mestni hiši
Župan je ob tem povedal, da si prizadevajo tudi zagotoviti financiranje za obnovo mestne hiše Rotovž, kjer je med drugim poročna dvorana. Ta stavba ni vključena v projekt Centra Rotovž in do zdaj ni bila v načrtu za obnovo. Po besedah župana bodo poskušali v ta namen najti evropska sredstva. Če bodo uspešni, naj bi uredili tudi prostore na podstrešju, in sicer za razstave in druge dogodke. Za ureditev skupno 1000 kvadratnih metrov površine bi po njegovih ocenah potrebovali približno milijon evrov.
"Zavedamo se tudi, da bo treba zagotoviti sredstva tako za program kot za nove zaposlitve v Centru Rotovž, in sicer že v letu 2025, da bomo pripravljeni za odprtje in bomo imeli vsebine že prvi dan," je dejal. "Verjamem, da bo to res postala točka povezovanja, točka znanja, točka sanjanja, točka, kjer se bodo srečale vse generacije. Zdaj, ko je mesto okrog in okrog urejeno, vedno bolj čutimo, da je prav, da to gradimo," je dodal.
Verjamem, da bo to res postala točka povezovanja, točka znanja, točka sanjanja, točka, kjer se bodo srečale vse generacije. Zdaj, ko je mesto okrog in okrog urejeno, vedno bolj čutimo, da je prav, da to gradimo.
Cena s 25 milijonov poskočila na 37. Kdo bo kril podražitev?
Z izgradnjo Centra Rotovž rešujejo prostorske težave tako osrednje enote Mariborske knjižnice kot Umetnostne galerije Maribor (UGM), obenem pa bo mesto z njim pridobilo kino, ki ga še nima. Projekt je bil po idejni zasnovi ocenjen na 25 milijonov evrov in takrat je bil dogovor z ministrstvom za kulturo, da bo polovico prispevala država in drugo polovico občina.
A dejanska vrednost projekta se je zvišala na 37 milijonov evrov. Občina si prizadeva, da bi država še vedno primaknila polovico, a na ministrstvu za kulturo menijo, da bi morala podražitve kriti občina. "Ministrstvo za kulturo kot sofinancer redno spremlja potek projekta Centra Rotovž. S trenutnim stanjem gradnje in podražitvami smo dobro seznanjeni. Kot je bilo dogovorjeno že v pogodbi, ministrstvo projekt sofinancira do največ 12,7 milijona evrov, vse podražitve med izvajanjem pa prevzema Mestna občina Maribor, kot je določeno v pogodbi," so poudarili.
Po njihovi oceni se trenutno projekt izvaja v skladu s sklenjeno pogodbo. "Kar zadeva prošnjo Mestne občine Maribor za spremenjeno dinamiko financiranja projekta, trenutno preučujemo možnosti in rešitve. Višina sredstev sofinanciranja je določena s pogodbo, prav tako rok veljavnosti pogodbe, ki se izteče konec tega leta," so navedli.
Župan upa na rešitev finančne zagate
Po besedah župana so k zvišanju vrednosti projekta prispevala dodatna dela, ki pri gradnji v starem mestnem jedru niso neobičajna, pa tudi podražitev gradbenih materialov v zadnjih letih. "Glede na to, kako pomemben je ta projekt ne samo za Maribor, ampak za celotno Slovenijo ali vsaj regijo, verjamem, da bomo našli rešitev in bo financiranje po polovicah, kot je bilo dogovorjeno," je dejal.
Pojasnil je, da je za to potrebna odločitev vlade, ne le ministrstva. "Verjamem, da bomo v letu 2025 našli rešitev," je dejal in zatrdil, da "projekt normalno poteka". "Še vedno sledimo časovnici, po kateri bo 31. maja 2025 konec gradbenih del, nato do konca leta uporabno dovoljenje in odprtje februarja, marca ali aprila 2026," je dejal.
Izzivi težko dostopnega gradbišča v strogem središču mesta
Vodja projekta Nina Žlebnik Težak je pojasnila, da je projekt izvedbeno izredno zahteven. "S posegi smo ves čas tik ob sosednjih objektih, ki so vsi kulturno zaščiteni in celoten projekt varovanja gradbene jame je bil eden izmed najzahtevnejših, po mnenju stroke morda celo najzahtevnejši v Sloveniji, a smo ga uspešno izvedli," je povedala.
"Celotno območje je stalno podvrženo eni ozki dostopni točki, tako da so ves čas težave z manipulacijo, kam odložiti material, in to je nekaj, kar se pri nekem lažje dostopnem gradbišču ne dogaja. Gradnja tudi ne zajema le novogradnje, ampak hkrati delamo rekonstrukcijo na starih objektih, kjer pa se, tako kot pri vseh starih objektih, nekatere stvari sproti odkrivajo. Mislim, da lahko izvajalcem izrečemo pohvalo, da so se dela izvajala dovolj previdno, da so se nevarnosti pravočasno prepoznale in nimamo večjih poškodb, tudi ne delovnih nesreč," je dodala.
Skupno bo imel Center Rotovž nekaj več kot 8000 kvadratnih metrov površine v več nadstropjih, tudi pod zemljo. Na vzhodni strani nekdanjega Rotovškega trga bodo galerijski prostori, na zahodni knjižnični, pod trgom pa bo osrednja dvorana, ki bo povezovala obe enoti.
"Pritlični del obeh objektov bo odprt prek steklene fasade, tako da se bosta lahko nagovarjala. Znotraj kompleksa bodo tri povezovalna jedra s stopnišči in dvigali, da bo prehajanje zelo prijazno do uporabnikov. Želimo namreč, da to ne bi bile ločene ustanove, ampak dejansko center kulture," je še povedala vodja projekta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje