Bienalno nagrado od leta 1999 organizira Center za sodobno kulturo iz Barcelone (Centre of Contemporary Culture of Barcelona – CCCB), njen namen pa je predstavitev projektov, ki ustvarjajo, preoblikujejo in izboljšujejo javni prostor v Evropi. Nagrada je z leti postala glasnik preoblikovanih javnih prostorov, ki postajajo ena od glavnih skrbi evropskih mest. Najodmevnejši projekti so zbrani v Arhivu urbanega javnega prostora.

Že druga zaporedna nominacija za revijo Outsider
Projekt Park preročišč, ki ga je ustanovil Outsider, slovenska neodvisna revija o arhitekturi, kulturi in družbi, nastaja v Centru za gradnjo z zemljo v Dobravi pri Škocjanu. Center je namenjen raziskovanju inovativnih načinov uporabe naravnih materialov za gradnjo in ustvarjanje trajnostnih javnih prostorov, so sporočili iz uredništva revije.

Center za gradnjo z zemljo je svojevrsten laboratorij, namenjen raziskovanju možnosti gradnje z naravnimi, arhaičnimi materiali in povezovanju ljudi z okoljem. Gre za prostor arhitekturnih razmislekov in realizacije, ki je od odprtja pred tremi leti gostil več festivalov, delavnic in drugih dogodkov. Avtorji so ideje preizkusili v praksi z gradnjo dveh paviljonov iz zbite zemlje. Lani pa so skozi serijo delavnic raziskovali, kako bi lahko gradnjo z zemljo naredili dostopnejšo z uporabo modularnega sistema gradnje.

V tamkajšnjem Parku preročišč "skupaj gradimo z avtohtonimi materiali, ustvarjamo skupnost in raziskujemo prihodnost arhitekture. Gradnja z zemljo je skupnostni eksperiment, prostor igre in arhitekturna metafora, ki omogoča načrtovanje onkraj ustaljenih okvirov," so zapisali pri Outsiderju, ki je sicer že drugič zapored v ožjem izboru za nagrado, saj je bil pred dvema letoma nominiran za javni prostor ob Plečnikovi trafiki na Vegovi ulici v Ljubljani.

Žička kartuzija s pomično streho na cerkvi
Projekt prenove Žičke kartuzije so zasnovali v arhitekturnem studiu Medprostor, ki je s svojim delom pritegnil pozornost s spoštljivim pristopom k ohranjanju kulturne dediščine in vključevanju sodobnih arhitekturnih rešitev za to zgodovinsko kartuzijo. Avtorji večkratno nagrajenega projekta prenove so z inovativnim elementom pomične strehe, ki ustvarja novo funkcijo in reinterpretira ruševine, nakazali silhueto strehe.

Idejna zasnova je sprva sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. A ima objekt zdaj prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobil z aktualno prenovo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imel kadar koli. Pomična streha pa omogoča, da je strop cerkve lahko tudi nebo.

Peterica finalistov, izbrana med 25 projekti
Slovenija je med redkimi državami, ki so se v ožji izbor prebile z več kot enim projektom. Žirija je nato izmed 25 projektov izbrala pet finalistov, ki so v Švici, Belgiji, Španiji, Gruziji in na Poljskem. V letošnji žiriji so bili Beth Galí (predsednica), Sonia Curnier, Fabrizio Gallanti, Žaklina Gligorijević, Beate Hølmebakk, Manon Mollard in Francesco Musco.