Predstavil se bo s fenomenom zadružnih domov kot arhitekturne tipologije, ki je kljub spremembi družbenega sistema preživela sedemdeset let.

Naslov projekta, ki so ga razkrili prejšnji teden, danes pa tudi malo podrobneje predstavili, je Skupno v skupnosti, raziskuje pa sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture. Kot pravi komisar slovenskega paviljona Matevž Čelik, tudi direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), je bil projekt izbran tudi zato, ker se dobro navezuje na temo letošnjega bienala.

MAO, ki je producent predstavitve, slovensko predstavitev na arhitekturnem bienalu tokrat izvaja tretjič. Projekt Skupno v skupnosti je bil izbran prek odprtega poziva, na katerega je prispelo sedem predlogov. Izbrani projekt pripravljajo arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko.
Skupno v skupnosti izhaja iz projekta gradnje mreže zadružnih domov po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo z namenom preoblikovanja družbenih odnosov in gospodarstva na podeželju načrtovanih 523 zadružnih domov, več kot 100 domov pa je bilo, pogosto s prostovoljnim in udarniškim delom, tudi zgrajenih.

Po Čelikovih besedah je bil projekt Skupno v skupnosti izbran tudi zato, ker se zelo dobro navezuje na temo, ki jo je naslovil kustos tokratnega bienala – Kako bomo živeli skupaj?, pri čemer se sprašuje, kako bomo živeli skupaj na različnih ravneh: kot družine, skupnosti, preko meja ter na planetu, kako bomo naslovili vse aktualne pereče težave.

Kakšna bo družbena pogodba bližnje prihodnosti?
Babnik Romaniuk pravi, da se tema arhitekturnega bienala prihodnje leto navezuje tudi na to, da so se mnoga mesta in države zavezale tako z okoljskimi kot družbenimi vizijami, da bodo do leta 2020 uvedle nekatere spremembe. Ker bo bienale potekal ravno leta 2020, si je kustos zastavil vprašanje, kakšna je torej nova družbena pogodba v času, ki ga prepoznamo kot čas velikih političnih razkolov in razlik v ekonomski moči posameznikov, ter kako se to odraža v prostoru – arhitekturi, teritoriju in regionalnosti –, ne le v družbenih pojavih.

Sorodna novica Kako sobivamo? Odgovore bo podal beneški arhitekturni bienale 2020.

Temo zadružnih domov je po njegovih besedah mogoče povzeti kot iskanje skupnega v skupnostih. Kot nadaljuje Babnik Roman, na bienalu ne želijo postaviti klasične razstave, ampak pripraviti privlačno predstavitev. Ta bo združevala razstavo, ki bo predstavila zgodovinski pojav zadružnih domov, njihove zgodbe, njihovo prihodnost in kaj se lahko iz njih naučimo, ter instalacijo, ki bo zasnovana kot javni prostor, kjer bi se obiskovalci radi zadržali in ostali kakšno minuto dlje, da bi se bolje spoznali s samim fenomenom zadružnih domov.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina je poudarila, da se na ministrstvu zavedajo pomena slovenskega nastopa na bienalu, ki ima tudi na globalni ravni vse večjo težo. Sekretarka s področja vizualnih umetnosti na ministrstvu za kulturo Judita Krivec Dragan pa je povedala, da bo ministrstvo za najemnino prostora v Arsenalu namenilo okoli 125.000 evrov, slabih 100.000 evrov pa bo na voljo za produkcijo celotnega projekta.

Slovenski paviljon bo v beneškem Arzenalu na ogled od 23. maja do 29. novembra 2020.