Kot načrtujejo na visokošolskem ministrstvu, kjer vodijo investicijo, se bo torej začelo z rekonstrukcijo objekta na Rimski 1. V objektu bo deloval izobraževalni center. Zamišljen je kot avtonomna enota, ki bo z glavno stavbo NUK-a II povezana z novim prizidanim objektom, kjer bo nočna čitalnica. Trenutno potekajo dejavnosti za pridobitev izvajalca recenzije projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije in nadzora za prvo fazo gradnje.

Najprej je treba počakati na mnenje Unesca
Javni razpis za drugo fazo NUK-a II, in sicer za novogradnjo glavne stavbe, bo objavljen po koncu vseh pripravljalnih del in po tem, ko bodo pridobili pozitivno mnenje študije Unesca o celoviti presoji vpliva projekta NUK II na svetovno dediščino, so pojasnili na ministrstvu. Počakati morajo na mnenje Unesca glede vplivov načrtovane gradnje na svetovno dediščino, med katero so vpisana dela arhitekta Jožeta Plečnika. Zatem bo ministrstvo lahko objavilo naročilo za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, po izbiri izvajalca pa bi se gradnja lahko začela.

Najprej se morajo končati arheološka izkopavanja na tistem delu zemljišča, ki v preteklosti še ni bilo raziskano. Te potekajo od oktobra. Ob tem potekajo tudi priprave vrtin za toplotne črpalke in podobna pripravljalna dela. Na začetku januarja 2025 se bodo nadaljevala dela izvedbe dveh črpališč, ki bodo predvidoma končana konec februarja 2025. Po koncu arheoloških del v marcu 2025 bo sledilo zasipavanje arheoloških izkopov.

Med izkopavanji našli bazen in ostanke hipokavsta
Trenutno potekajo izkopavanja na severnem delu območja glavne stavbe nove knjižnice. Raziskujejo dele dveh stanovanjskih objektov znotraj obzidja antične Emone in območje ceste, ki je vodila med njima. Na območju ene od insul oziroma stanovanjskih enot so odkrili bazen iz 4. stoletja, velik približno šest krat šest metrov, ki je bil vkopan skoraj 80 centimetrov globoko, ter prostore, v katerih so odkrili ostanke hipokavsta oziroma sistema talnega ogrevanja.

Sorodna novica Emona četrtega stoletja, ki se je vzpela na višjo bivanjsko raven

Arheologi so našli tudi vrsto drobnih najdb, ki si jih je mogoče ogledati v bližnjem Spomeniškovarstvenem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Med temi so razni predmeti, kot so skodelica, prstan, igla in lasnica, pa tudi mozaične kocke. Za vse, ki jih zanima kaj več o najdbah, bodo vsak torek pripravili vodene oglede po arheološkem najdišču. Na območju, ki je že več let rezervirano za izgradnjo NUK-a II, so prve arheološke raziskave sicer potekale že na začetku 20. stoletja, prve raziskave v sklopu priprav na gradnjo NUK-a II pa so potekale leta 1990, ko je takratna vlada tudi prvič sprejela sklep o gradnji nove knjižnice. Nadaljevale so se nato konec 90. let in še v letu 2008.

V načrtu je predstavitev in situ
Po navedbah ZVKDS-ja konservatorski načrt nalaga, da bi bile v prihodnji novogradnji vse kakovostno ohranjene strukture predstavljene na mestu – in situ. Osrednji del območja, predvidenega za izgradnjo NUK-a II, sta zavzemali cesti, ki sta se sekali pod pravim kotom. Ob njiju so stale štiri insule oziroma zazidalna območja, ne eni od cest je bil tudi šest metrov globok vodnjak.

Kaj nam najdišče pove o Emoni?
Arheološko najdišče NUK-a II predstavlja pomemben prispevek k razumevanju urbanistične zasnove rimskega mesta Emona. Gradnjo pravokotnega mesta, ki ga označujejo za enega najbolj dovršenih približkov idealu rimskega mesta urbs quadrata, je odredil in financiral cesar Avgust. Na najdišču je mogoče slediti stavbnemu razvoju od 1. do 5. stoletja. Ostaline pa pričajo o gospodarskem razvoju, razvoju arhitekture in funkcionalnosti bivanja.

Faza, ki je prinesla bivanjsko nadgradnjo
Prva grajena faza mesta Emona kaže, da je šlo za enkraten poseg, ki je nastal v kratkem časovnem obdobju, saj je bil najprej definiran raster mesta s cestami in obzidjem, nato pa so bile zgrajene insule. Druga faza gradnje je potekala v času vladanja cesarja Klavdija – ta je prinesla predvsem nadgradnjo življenjskih standardov s komunalno infrastrukturo, kot je kanalizacija s kloakami, obenem pa se je funkcija objektov spremenila iz zasebne v javno.