Nebotičnik je bil zgrajen po naročilu Pokojninskega sklada, uradno pa so ga odprli 21. februarja 1933.

Ikonična zgradba s 13 nadstropji stoji na 16 stebrih in ima temelje, ki segajo 18 metrov v globino, zaradi česar velja za eno potresno najvarnejših zgradb v Ljubljani. Nebotičnik, ki v višino meri 70 metrov, je bil prva visoka zgradba v Ljubljani, ki se je dvignila nad baročno silhueto zvonikov. Sloko stolpnico označuje enoten volumen, na vrhu nadgrajen z valjastim tempeljskim stebriščnim zaključkom.

Časopis Slovenski narod je 19. septembra 1931 pisal: "Na naš Nebotičnik smo Ljubljančani in Slovenci upravičeno ponosni. Prav tako poslopje so si zgradili v Kölnu, drugo nič višje imajo v Berlinu (...) Nebotičnik nam zavidajo Beograjčani in Zagrebčani in Beograjčani so že sklenili postaviti nebotičnik s 25 nadstropji, Zagrebčani bi jih pa seveda radi prekosili in hočejo napraviti nebotičnik s 27 nadstropji, samo da nimajo še potrebnega drobiža."

V stavbo so, kot so spomnili na ljubljanskem zavodu za turizem, v zadnjih letih vgradili hitra dvigala, klimatske naprave, centralno kurjavo na kurilno olje in druge tehnične novosti časa. V njej danes, tako kot je bilo predvideno ob njeni gradnji, delujejo različne trgovine, uradi in podjetja, od 6. do 9. nadstropja pa so stanovanja.

Sorodna novica Vladimir Šubic: Od triumfa z Nebotičnikom do smrti med mladinskimi brigadami

"Ta stavba nas opozarja, da med obema vojnama Ljubljana ni bila samo Plečnikova. Ljubljana v 30. letih je bila pluralno mesto – poleg Plečnika vre na številnih področjih, tudi v arhitekturi, ustvarja se tudi drugačna Ljubljana. In Nebotičnik je ena od ikoničnih stavb tiste druge Ljubljane, mesta, ki se spogleduje z modernizmom," je ob obletnici povedal Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Pojasnil je, da je Nebotičnik postavljen v delu mesta, ki je bil v 19. stoletju namenjen predvsem najemniškim vilam bogatejših meščanov. "Po prvi svetovni vojni in vstopu v kraljevino SHS se začne hiter gospodarski razvoj celotne Slovenije, takrat Dravske banovine, in ta slovenski zgodnji kapitalizem dobi velik polet. Cel kup bank in podjetij se odloči, da bodo v tem delu Ljubljane med starim mestom in Tivolijem vzdolž mestne promenade postavili svoje gospodarske palače, ki niso samo pisarniški prostori, ampak tudi pomembni simboli finančne moči teh podjetij," je dodal.

Na tem "ljubljanskem Wall Streetu" je po besedah Kosca nastal tudi Nebotičnik, "mogoče najbolj ameriška arhitektura med obema vojnama v Sloveniji". Na vrhu je razgledna ploščad, ki je ob izgradnji postala "razgledišče Ljubljančanov v novi, pogumni svet", je še povedal Kosec.

Vsi detajli na stavbi so bili premišljeno načrtovani, od vrat in kljuk do nosilcev za table in opreme kavarne. Šubicu so pomagali Lado Kham, Ivo Medved (paviljon na terasi), Marjan Mušič (tempietto na vrhu), Marjan Sever in Bojan Stupica (oprema kavarne). Ob Nebotičniku stoji stanovanjski blok, ki je prav tako Šubičevo delo. K delu sta prispevala tudi kiparja France Gorše z glavami hišnih bogov v veži in Lojze Dolinar s simbolično žensko figuro na pročelju.

Nebotičnik je kot kulturni spomenik državnega pomena od leta 2003 zaščiten v celoti, tudi prvotna notranja oprema in gostinska namembnost vseh poslovnih prostorov na vrhu.

Starejši je kot 99 odstotkov prebivalcev Slovenije, pa ugotavljajo na Statističnem uradu RS.