Gradbena dela, ki bodo popravila škodo lanskega požara, so zaradi novega koronavirusa zastala. Vendar rok končane obnove ostaja nespremenjen: v prenovljeno stavbo naj bi stopili do leta 2024.

Jutri bo minilo natanko leto dni, odkar so svet preplavile podobe pariške znamenitosti, pomembnega spomenika francoske gotike v ognjenih zubljih. Kmalu po tem, ko se je pretresljiva podoba goreče 850 let stare stavbe razširila po medijih in družbenih omrežjih, je postalo jasno, da škoda ne bo majhna.

Gasilcem je do naslednjega jutra uspelo pogasiti požar v cerkvi, ki stoji na otoku Île de la Cité sredi Sene, kamor je kmalu po izbruhu prihitel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Arhitektura, ki ne velja le za eno najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta, pač pa je pomemben spomenik v prvih poglavjih evropske gotske arhitekture, je bil rešen. Vendar škoda je bila kljub temu velika: veličastne rozete so bile sicer rešene, v požaru pa je zgorelo leseno ostrešje, uničeni so bili deli obokanega stropa, zrušil se je 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja.

Požar je izbruhnil med obnovitvenimi deli in uvodna preiskava je dala slutiti, da sta za najverjetnejša povzročitelja obveljala bodisi slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju. Preiskava se nadaljuje, čeprav za zdaj noben element ne kaže na kaznivo dejanje.

Takoj po dogodku so z vseh koncev sveta prihajale obljube o donaciji v pomoč obnovi tega spomenika, ki ga ščiti tudi Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Do zdaj je skupno 320.000 donatorjev in ustanov v ta namen obljubilo skoraj milijardo evrov. Sklad same katedrale je do konca marca zbral približno 375 milijonov evrov.

Macron je obljubil obnovo v petih letih, to je cilj, pri katerem pristojni načeloma še vedno vztrajajo. Jean-Louis Georgelin, ki vodi obnovitvena dela, je tako tudi pred kratkim napovedal, da bodo katedralo znova odprli leta 2024, da pa vsa dela takrat še zdaleč ne bodo končana.

Trenutno še vedno potekajo dela za utrditev strukture cerkve, dejanska obnova pa naj bi se začela šele leta 2021. Pred uvedbo ukrepov proti zajezitvi širjenja novega koronavirusa so se delavci posvečali utrjevanju zidov, ki jih je oslabilo zrušenje hrastovih tramov. Še vedno morajo tudi popolnoma pokriti luknjo v strehi in zaščititi prizorišče pred dežjem.

Že od samega začetka so obstajali dvomi o uresničitvi napovedane časovnice, v zadnjem času pa so se zaradi situacije – dela od sredine marca stojijo – še okrepili. Delavci trenutnih del ne bi mogli opravljati ob upoštevanju najmanjše dovoljene razdalje med njimi.

Dela so tako zastala že drugič. Lansko poletje jih je za tri tedne ustavilo čiščenje ostankov svinca, ki se je stopil v požaru, veter pa je snov raztresel po širšem območju okoli Notre-Dame. Dela je jeseni in pozimi občasno ustavil tudi močnejši veter.

"Tu je še vedno življenje"
V cerkvi, ki je posvečena Naši gospe, prvič po letu 1803 ni bilo polnočnice. Prvo in edino mašo je sredi junija ob prazniku posvetitve katedrale v njej obhajal pariški nadškof Michel Aupetit. Prav on je pretekli teden na veliki petek v njej vodil tudi molitveni obred, med katerim je v družbi še nekaj duhovnikov s čeladami počastil trnovo krono. Gre za eno najsvetejših relikvij krščanstva, ki so jo skupaj s številnimi drugimi zgodovinskimi in umetniškimi dragocenostmi pred letom dni rešili pred ognjenimi zublji. "Tukaj je še vedno življenje," je v molitvi dejal Aupetit.

850 let na Île de la Cité
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva.

Nazadnje je Notre-Dame utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Do lanskega požara je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče krepko čez 10 milijonov obiskovalcev.