Siegessäule oziroma steber zmage v znamenitem berlinskem parku Tiergarten. Foto: EPA
Siegessäule oziroma steber zmage v znamenitem berlinskem parku Tiergarten. Foto: EPA

Mestna oblast bo peticijo, ki so jo vložili občani, povezani v skupino Berlin Autofrei (Berlin brez avtomobilov), uradno obravnavala in predvidoma februarja sporočila svojo odločitev. Peticijo je podprlo že 50.000 državljanov, piše arhitekturni portal Dezeen.

Največje mestno območje brez avtomobilov na svetu
Območje naj bi se vzpostavilo znotraj Ringbahna, železniškega obroča, ki obdaja nemško prestolnico. Če bo skupina uspešna s svojim predlogom, bi na tem območju zakonsko omejili uporabo vozil na določene izjeme, kot so dostavna vozila, nujne primere ali invalidne posameznike. Sicer bi prebivalci lahko uporabili avtomobil ali kombi do 12-krat na leto v posebnih okoliščinah, kot je denimo selitev.

Namen predlaganega zakona je zmanjšati ogljični odtis. In če bo ta sprejet, bo središče Berlina postal največje mestno območje brez avtomobilov na svetu. Prav tako si želijo, da bi se na ta način zmanjšalo število prometnih nesreč in izboljšala kakovost zraka. "Naš zakon izboljšuje kakovost življenja za vse Berlinčane. Želimo si, da bi ljudje lahko spali pri odprtih oknih in da bi se otroci spet lahko igrali na ulici. Zlasti otroci in starejši so ogroženi zaradi avtomobilov. Prav tako bi morali stari starši imeti možnost varne vožnje s kolesom in dovolj klopi, na katerih bi si lahko oddahnili," je dejala Nina Noblé, ena od organizatork kampanje.

Berlinska ulica s televizijskim stolpom v ozadju. Foto: EPA
Berlinska ulica s televizijskim stolpom v ozadju. Foto: EPA

Več kot dvakrat več podpisov
Kampanja je od predložitve osnutka zakona februarja lani zgolj pridobivala na zagonu. Zagovorniki novega zakona so potrebovali 20.000 podpisov za uradni začetek pravnega postopka, vendar so jih lahko zbrali 50.333. Če bo mesto njihov predlog zavrnilo, bodo morali številko podpisov povečati na 175.000. In če mesto zavrne predlog s tem številom podpisov, bo predlog šel na javno glasovanje.

V Berlinu so že doživeli uspeh s podobno kampanjo v letu 2018, ko je mesto po referendumu sprejelo zakon o mobilnosti, ki je lokalnim oblastem naložil uvedbo mestne kolesarske mreže.

Medtem ko mesto ni objavilo zneska stroškov za načrte, ki jih predpostavlja novi zakonski predlog, v skupini Berlin Autofrei ocenjujejo, da bodo mestu na letni ravni prihranili 420 milijonov evrov. "Senat nima smiselnega načrta za preoblikovanje v smeri trajnostnega in pravičnega prometa. E-avtobusi in nekaj kilometrov kolesarskih stez v petih letih preprosto ne zadostuje. V Berlinu je na cestah preveč avtomobilov, ki onesnažujejo zrak zaradi obrabe pnevmatik, zasedajo veliko preveč skupnega prostora in po nepotrebnem ogrožajo človeška življenja, pa naj bodo električni ali dizelski," je dejal Manuel Wiemann, ki je prav tako eden od organizatorjev kampanje.

Sorodna novica Pariz, ki se duši v smogu, s cest umika polovico vozil

Predlog zakona sicer sledi poročilu iz leta 2014, ki ga je naročilo mesto, iz katerega je razvidno, da na 58 odstotkih berlinskih ulic prevladuje promet, čeprav prebivalci z avtomobilom opravijo le eno od treh poti.

Več mestnih središč brez ali z manj prometa
Sicer se je že več mest odločilo za središča brez avtomobilov ali pa so na poti do tega. Oslo že od leta 2017 počasi umika avtomobile iz svojega središča, Barcelona bo v okrožju Eixample uvedla režim, po katerem bo vsaka tretja ulica pešcona, v Parizu pa so uvedli redne dneve brez avtomobilov. Več mest po svetu, vključno z Londonom, New Yorkom in Milanom, je izkoristilo pandemijo za preizkušanje vpliva spreminjanja cest v pešcone.