Slavnostne podelitve priznanj v Cankarjevem domu letos zaradi epidemioloških razmer v državi sicer ne bo, bodo pa nagrajena dela na ogled v 1. preddverju ljubljanskega kulturnega hrama.
Posebna strokovna žirija, ki jo imenuje Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS), je med prispelimi deli izbrala avtorje in skupine avtorjev, "ki predstavljajo ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje", kot so zapisali in dodali, da je to ključnega pomena, da bi oblikovalska stroka "dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu".
Žirija v sestavi Mateje Panter, Nataše Šušteršič Plotajs, Nike Curk, Zarje Vintar, Julijana Krapeža in Petra Jamška je podelila tudi priznanje za življenjsko delo, in sicer profesorici in dekanji Fakultete za dizajn Nadi Rožmanec Matičič, priznanje častne članice DOS-a pa je prejela urednica revije Ars Vivendi Sonja Tomažič.
Profesorica in dekanja Fakultete za dizajn, Nada Matičič, je svoje življenje posvetila oblikovanju. Društvo oblikovalcev Slovenije se zaveda njene vsestranske vloge pri ustvarjanju pogojev, ki bi oblikovanju omogočili vstop v vse pore družbe.
Nada Matičić je ustanovila zasebno šolo, "ki je številnim pred desetletji delovala celo kot neke vrste eksces ali lokalna motnja. Z leti je izkazala svoj pravi pomen in namen", je zapisala komisija v obrazložitvi.
V desetletjih je šola prerasla in prestala številne ovire ter se spremenila v univerzitetno ustanovo na ravni države. Ob tem se njeni programi ves čas globoko povezujejo z uporabniškim okoljem in venomer gre, hkrati s poznavanjem teorij, za razvoj aplikativnih znanj študentov. V tem okolju gre vsekakor za izjemo in presežek – utemeljen z desetletnim razvojem šole in predvsem z strokovno opredelitvijo prof. Nade Matičič, ki izhaja iz obrtniške družine in se zato od začetkov zaveda pomena temeljnih znanj.
S širokim poznavanjem izobraževanja, ekonomije, sociologije in oblikovanja je uspešno nadgradila številne vrzeli razvojno-izobraževalnega okolja v državi.
Fakulteta za dizajn je po njeni zaslugi postala del mednarodnih razvojnih mrež, gosti mednarodne profesorje in umešča Slovenijo na svetovni oblikovalski zemljevid.
V organizaciji Nade Matičič se je v zadnjih letih pri nas dogajalo več pomembnih mednarodnih dogodkov, pred kratkim je zaključila tudi evropsko pomemben projekt European Bauhaus Day.
Žirijo ‒ katere področja vrednotenja prijavljenih del segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev ‒ so letos z oblikovalskimi dosežki tako navdušili trije avtorji.
Danijela Grgić za plakate Drama je
Za celostno podobo nove sezone Drame oziroma Drama je, je bila to Danijela Grgić, ki je v svojem ustvarjanju "zavezana konceptu, zato je njena dela vsakič znova treba umestiti v širšo sliko prostora in časa", je zapisala komisija v obrazložitvi.
Danijela Grgić z ljubljansko Dramo sodeluje že 30 let, njeno delo pa na prvi pogled izraža brezčasnost, vendar so v elementih vizualne komunikacije vedno skriti globlji pomeni, ki jih pozoren bralec najde, če jih išče.
"V današnjem trenutku je kulturno izkušnjo nacionalnega teatra dodatno podkrepila z vizualnim komentarjem razklane resničnosti, saj plakati za sezono 2020/21 odražajo duh časa, v katerem je tekla. Zaradi prelomnega trenutka in novih korporativnih potreb je na novo zasnovan tudi dolgoletni logotip ustanove, ki je zdaj posodobljen in, z vso spoštljivostjo do preteklosti, na novo zasnovan kot pečat," dodaja komisija.
Večkrat uporabljivi in razgradljivi papirnati pogrinjki
Anka Štular je vsestranska umetnica in oblikovalka, ki, kot sama zapiše, rada dela v skupini. Njena družabna nota pa se odraža tudi v nagrajenem izdelku, ki je namenjen druženju ob lepo pripravljeni mizi. "Papirnate pogrinjke odlikujejo inovativna ideja, kakovostna izvedba, preprosta uporaba in praktična vrednost," je pojasnila komisija.
Papirnati pogrinjki, ki so sestavljeni v blok in se preprosto trgajo, so dovolj čvrsti, da so lahko uporabljeni večkrat, in razgradljivi. Obe kolekciji pa sta grafično in likovno dodelani ter primerni tudi za najzahtevnejše uporabnike, še ugotavlja komisija.
Babaloo, dvosed, ki spreminja obliko
Jurij Dobrila pa je komisijo navdušil z dvosedom Babaloo, "ki očara s svojo edinstveno obliko, v prostor pa vnaša občutek topline in ugodja", je zapisala komisija v svoji utemeljitvi nagrade.
Dvosed ima namreč možnost zasuka premičnega zaslona, ki ga spremeni v popolnoma novo, drugačno podobo – v udobno ležišče. Njegova organska forma tako omogoča sedenje kot tudi kratek počitek ali daljše spanje.
"Izjemno oblikovanje dodatno dopolnjujejo kakovostna obrtniška izdelava in skrbno izbrani naravni materiali," še dodaja komisija, ki je tudi letos podelila štiri priznanja daljnogled, namenjena oblikovalcem, starim manj kot 30 let.
Med njimi so: Pia Šilec za kolekcijo oblačil Raznolikost, skupina študentov Aluo (Dea Beatovikj, Tino Duralija, Martin Pevec, Valeska Rimele, Jon Schwarzmann, Žiga Žalec) za Študentski kotiček in študentje Fakultete za dizajn (Lea Dolenc, Tara Habjanič, Mojca Pezdevše, Ana Štebe, Dino Spahič, Sabina Kuster, Maj Kneževič, Veronika Križman, Tine Ugrin) za Poslikave urbanih panjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje