Na začetku februarja so krajinski arhitekti, arhitekti in umetnostni zgodovinarji Ana Kučan, Beti Žerovc, Maja Simoneti, Urška Jurman in Andrej Hrausky ter oddelek za krajinsko arhitekturo ljubljanske biotehniške fakultete, oddelek za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in naknadno Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo z odprtim pismom opozorili na skrbi, ki se jim porajajo v povezavi z načrtovano rekonstrukcijo Plečnikovega avditorija v ljubljanskem parku Tivoli.

Sorodna novica "Namesto nove gradnje v Tivoliju želimo javno razpravo, kako zagotoviti vzdržno rabo parka"

Oživitvi letnega gledališča – ki je bilo urejeno leta 1933 in za katero je po navedbah podpisnikov zamolčano, da nikoli ni uspešno zaživelo – nasprotujejo predvsem zato, ker bo po njihovem mnenju nova gradnja močno posegla v naravo parka in generirala veliko novih dogodkov, s tem pa že preobremenjeni park obtežila še z dodatnim prometom, novo infrastrukturo, svetlobo, hrupom in obiskovalci, ki bi sicer na prireditve šli drugam. Namesto gradnje si podpisniki želijo javne razprave o tem, kako zagotoviti obče koristno in dolgoročno vzdržno urejanje in rabo Tivolija in celotnega krajinskega parka, so takrat zapisali.

Ogrožena je primarna funkcija parka
Javno pismo je sprožilo precej odzivov, v nekaterih od njih pa "trditve, ki niso točne in skušajo zmanjšati pomen poziva k javni razpravi", opozarjajo podpisniki. Nikoli na primer niso trdili, da je v Tivoliju "preveč" obiskovalcev, le da "je park danes veliko bolj obremenjen, kot je bil pred skoraj stotimi leti, in da je Tivoli danes prostor, v katerem ljudje vse bolj iščejo mir in stik z naravo". Nova gradnja pa bi pomenila dodatno obremenjevanje parka s prometom (dostava), hrupom (ozvočenje), osvetljevanjem in začasnimi objekti (kemična stranišča idr.). "Uvajanje tako strukturiranih vsebin je v nasprotju s spontano rabo in primarnimi funkcijami parka. Celoten krajinski park potrebuje predvsem dobro vzdrževanje in celostno upravljanje."

Poziv podpisnikov k javni razpravi naj bi predlagatelji zavračali s sklicevanjem na posvet Društva krajinskih arhitektov Slovenije Misliti Tivoli (2018) in na Strategijo razvoja kulture v MOL 2016–19. Na strokovnem posvetu pred štirimi leti konkretni načrti glede Plečnikovega letnega gledališča sploh niso bili predmet razprave, odgovarjajo krajinski arhitekti.

Tudi trenutno veljavna Strategija razvoja kulture v MOL 2020–2023 v povezavi s Plečnikovim avditorijem predvideva le vzdrževanje parkovne površine na lokaciji nekdanjega avditorija, opozarjajo. "Javna razprava o predlogu bi morala potekati pred odločitvijo o gradnji, saj gre za spremembo, ki bo pomembno vplivala na park – opozarjamo, da v veliki meri negativno. Doslej javnost tudi ni bila seznanjena s tem, kako naj bi to gledališče delovalo, kdo ga bo upravljal ipd."

Poziv k preudarnosti
Informacija o gradnji je sprožila polemične odzive prav zato, ker o nameravanem posegu ni bilo ne strokovne ne javne razprave, so prepričani strokovnjaki, ki nasprotujejo projektu. "Strokovna javnost in civilna družba tudi v Ljubljani vse bolj vztrajno opozarjata, da je o posegih v mestne zelene površine nujno treba voditi javno razpravo. Zaradi pomena, ki jim ga pripisujejo prebivalci, in zaradi koristi, ki jih zagotavljajo mestu, je treba o urejanju parkov in drugih mestnih zelenih površin odločati skrajno preudarno. Pri presojanju ustreznosti posegov je treba razmisliti tudi o negativnih posledicah na prvi pogled sicer všečnih predlogov."