Slovenski oblikovalci in neodvisni proizvajalci pohištva se na milanskem tednu oblikovanja predstavljajo v sklopu skupinske razstave Ventura Future pod naslovom Odprti smo!. Razstava je na ogled v coni Tortona, ki so jo v tednu oblikovanja do nedelje zasedle neodvisne blagovne znamke in studii. Za slovensko predstavitvijo stoji Center za kreativnost, kustosinja razstave Mika Cimolini pa je povedala, da je bila tesna povezanost z zgodbami oblikovalcev glavni kriterij izbire.

Kustosinja je povedala še, da so slovenskim oblikovalcem s skupinsko razstavo želeli omogočiti, da se predstavijo na tujem trgu in da izkusijo Milano. Dodala je, da so sicer takšne predstavitve zelo drage, s skupinsko razstavo pa je organizacija precej lažja. V ta namen so se povezali z Organisation in Design, ki je dobra organizatorka in je tudi sposobna zagotoviti dovolj medijske pozornosti. Na razstavi Ventura Centrale pa se pod okriljem omenjene organizacije predstavljajo veliki, mednarodno priznani proizvajalci, blagovne znamke in studii.

Ne glede na čas nastanka izdelkov
Pri izbiranju izdelkov za razstavo, ki s svojo harmonično uglašenostjo priteguje poglede in zanimanje mimoidočih, se ni ozirala na čas njihovega nastanka. Nekateri so stari že več let, drugi novejši, nekaj je tudi prototipov. "Pomembno je, da je predstavljena harmonična celota, ki ima za seboj zgodbo," je poudarila.

Kot je še povedala Mika Cimolini, je v razstavo vključenih tudi nekaj izdelkov iz lesa, ki ga je sicer na Slovenskem veliko in je trajnosten material, a ga niso želeli posebej poudarjati. Ob tem je navedla, da morata biti tudi pri lesu na prvem mestu ideja in oblika, material pa je zgolj sredstvo, da se ju realizira. Med drugim predstavljajo blagovno znamko Ribrand, izdelano v Rokodelskem centru Ribnica, ki jo je oblikoval Studio Mashoni, in lesene izdelke Ateljeja Mali.

Sorodna novica Atelje Mali: moderno oblikovanje na tradicionalni način

Z radovednostjo do funkcionalnosti
Kipar in restavrator Jernej Mali (Atelje Mali) v Milanu razstavlja kuhinjske dodatke Black line. K oblikovanju funkcionalnih predmetov ga je pripeljala radovednost. Kot kipar je ustvarjal v različnih materialih, z lesom pa je imel veliko opravka tudi kot restavrator. Nato se je odločil, da se preizkusi še v oblikovanju estetskih funkcionalnih izdelkov. Ko je začel, je bil, kot je povedal, eden prvih v Sloveniji, ki je presegel siceršnji domet oblikovanja v lesu. Njegovi izdelki so hitro postali prepoznavni in bili uvrščeni na razstave, kar mu je dalo močno spodbudo za nadaljnje ustvarjanje.

Malija po lastnih besedah zanima predvsem razvoj produkta, ne toliko da bi ga serijsko izdeloval. Zadnja meja, ki mu še ponuja užitek, je denimo serija največ 80 kosov. Izdelava je večinoma ročna, pri delu pa mu v ateljeju pomagata sodelavca. Svoje izdelke prodaja na spletu, lani pa je bil skoraj vso sezono na Odprti kuhni, kjer je ponujal tudi druge izdelke za serviranje in uživanje hrane, ki jih razen iz lesa izdeluje tudi iz kamna in gline.

Sorodna novica "Kobejagi čilim": slovensko-bosansko sodelovanje obuja staro obrt

Obujena tradicionalna obrt tkanih preprog
Arhitektka Ivana Blaž ter oblikovalka in ilustratorka Nina Mršnik se predstavljata s preprogo in blazinami Emina. Ivana Blaž je povedala, da sta se nad ročno tkanimi preprogami – čilimi navdušili v Bosni, od koder prihaja sama. Želeli sta obuditi tradicionalno obrt tkanih preprog in jim nadeti osveženo, sodobnejšo podobo. Našli sta nekaj žensk, ki še vedno obvladajo to obrt, in nastali so prototipi čilimov z modernimi vzorci. Poimenovali sta jih Kobeiagi Kilims in zagnali uspešno kampanjo na Kickstarterju, spletni platformi za množično financiranje.

Kot je še poudarila Ivana Blaž, jima je pri delu izjemno pomemben sam proces in kako vpliva na družbo. V projektu s čilimi sta denimo k sodelovanju uspeli pritegniti tudi mlajše ženske, ki so se naučile tradicionalne obrti tkanja preprog, ki jih danes prodajata po svetu. Milanski sejem je po njenih besedah zelo pomemben in eden najbolj priznanih na svetu. Ker pa je za majhne znamke, kot je njuna, skoraj nemogoče, da bi se na njem predstavili, predstavlja odlično priložnost za predstavitev in navezovanje stikov prav skupinska razstava.

S prototipi v iskanju izdelovalca
Matej Štefanac pa je eden tistih, ki se v prestolnici Lombardije predstavljajo s prototipi. Razstavlja svetilki PLUSminus in lestenec Gravita. Po izobrazbi arhitekt milansko predstavitev vidi kot priložnosti za prodor v tujino in da morda najde podjetje, ki bi izdelovalo njegova svetila. Po njegovih besedah je danes v Sloveniji zaradi oslabljene industrijske proizvodnje težko delovati, tujina pa mu, tudi zaradi večje konkurence, zaradi katere se je treba še bolj potruditi, predstavlja izziv.

Pri Štefancu sprožajo oblikovalski proces različni vidiki. Pri svetilki PLUSminus se mu je denimo najprej porodila tehnična rešitev, pri lestencu Gravita je bil vizualni del. Sicer pa je po njegovih besedah izziv oblikovanja v tem, da uporabniku ponudi vedno nekaj novega. Pri tem ne gre za ponujanje novih predmetov v smislu funkcije – stole in mize že imamo –, ampak je rešitve treba iskati drugje, poudarja arhitekt.

Slovenski ustvarjalci pa se predstavljajo tudi na razstavi La Trienale Di Milano: Broken Nature: Design Takes on Human Survival, na kateri kot razstavljavci sodelujejo tudi študenti in predavatelji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO).

Teden oblikovanja se sklene v nedeljo, spodaj pa si lahko pogledate prispevek dopisnika RTV Slovenija Janka Petrovca, ki je obiskal dogajanje v Milanu.