Piranski dnevi arhitekture so bili od leta 1983 in so srečevališče arhitektov, pa tudi študentov. Tvorijo neki srednjeevropski fokus, čeprav predavatelji prihajajo tudi od drugod. Tokrat se bomo osredinili na predsednico organizacijskega odbora Majo Ivanič in nekdanjega podžupana Janeza Koželja, ki je imel poglobljeno predavanje o preobrazbi Ljubljane.
"Vsako jesen se je bilo nujno udeležiti Piranskih dnevov, ker so nudili okno v svet, predvsem pa tudi priložnost za druženje s kolegi s faksa in tudi tistimi malo starejšimi," pove Maja Ivanič, ki že 15 let vodi dni Piranskih dni arhitekture. Po njenem mnenju po naključju.
Naključje za vodstvo
"Ne vem, zakaj se je Vojteh Ravnikar odločil, da bi se z menoj dobil na sestanku in mi ponudil, da prevzamem Piranske dneve arhitekture. Meni se je to zdela velika čast, in na srečo sem se zavedala odgovornosti," pravi.
"Jaz bi rekla, da so Piranski dnevi arhitekture ves čas ohranjali svežino, da so prihajali arhitekti iz cele regije Alpe-Adria. Prav tako prihaja vedno več mladih, in to ni nepomembno. Zdi se mi, da prav diverziteta, torej mešanje generacij in različnih pogledov na arhitekturo, pomaga pri refleksiji in oblikovanju."
Prostor izmenjevanja idej
Piranske dni arhitekture podpira ministrstvo za arhitekturo, delno Občina Piran ter Obalne galerije in sponzorji. Kot pove Maja Ivanič, druženja niso nepomembna: "Pokrovitelji so tudi zaradi obiskanosti zainteresirani za sodelovanje. Tudi ta druženja so privlačna za pokrovitelje."
Piranski dnevi arhitekture so tudi tokrat privabili predavatelje širše kot le s srednjeevropskega območja. Eden izmed zanimivih dogodkov je bilo predavanje nekdanjega ljubljanskega podžupana, pristojnega za arhitekturo, Janeza Koželja. Govoril je predvsem o Ljubljani.
Prvotna je bila prometna politika
Kot je povedal Koželj, je bila najprej ključna naloga prometna politika. Zaradi nje so zgradili nove mostove čez Ljubljanico in garažne hiše. "Gradnja mostov in brvi se nam je zdela izredno pomembna. Šlo je zgoščevanje mreže za pešce in kolesarje," je rekel Koželj.
Koželj je povedal, da je bila Ljubljana zavrta v razvoju. Da so bile v središču mesta lokacije izpraznjene industrije, kjer se ni nič razvijalo. V njegovem mandatu podžupana, odgovornega za arhitekturo in urbanizem, je bilo realiziranih 33 projektov.
Degradirani prostori nekdanje industrije
Osnova za to je bila predvsem izdelava občinskega prostorskega načrta, ki je upošteval tudi to, da je imela Ljubljana več neizkoriščenih prostorov, ki so bili dediščina tranzicije in propadle industrije celo v središču mesta.
Izdelava prostorskega akta je bila tudi temelj za razpis natečajev. Natečaji so morali biti do neke mere fleksibilni, da so arhitektom omogočali razvijanje idej. Treba je bilo tudi, tako Koželj, pripravljati vizualizacije različnih projektantov, investitorjev na določenih območjih in jih med seboj povezovati in usklajevati. Primer tega je bila Celovška cesta, ob kateri je zraslo več visokih pozidav in postaja reprezentativna avenija za vhod v mesto, sploh z letališča Brnik.
Ljubljana pred državo
Zanimive so bile posamezne izjave Koželja, kot: "Kolegi so me posvarili – če boš vstopil v politiko, boš izgubil pravico do lastnega strokovnega mnenja." Na koncu je potegnil črto in med drugim navedel, da so v preoblikovanje mesta angažirali več kot 1600 arhitektov, krajinskih arhitektov in inženirjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje