V Celjskem domu je v ponedeljek pod okriljem Art kino mreže Slovenije potekala okrogla miza o problematiki kinematografov. Na njej so ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica SFC-ja Nataša Bučar, direktor občinske uprave Celje Gregor Deleja in predstavnica producentov Petra Vidmar spregovorili o izzivih art kinov in podpori slovenskemu filmu.

Kjer se vzgajajo mladi filmofili
Okrogla miza je potekala v Celjskem domu, ki v mali unionski dvorani trenutno gosti mestni kino, prej delujoč v kinu Metropol. Asta Vrečko, ki je, kot je povedala, svojo prvo kinematografsko izkušnjo kot otrok doživela prav v celjskem kinu Union, je med drugim opozorila na vlogo kulturno-umetniške vzgoje, ki jo imajo kina znotraj art kino mreže. Ta so sicer, kot je poudarila, izjemnega pomena zlasti zaradi promocije in prikazovanja slovenskih filmov.

Podpora filmu v besedah, manj v evrih
Spregovorila je tudi o direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah ter o sredstvih za slovenski film, ki jih je iz proračuna težko dobiti, ker po njenih besedah "vlaganje v film nima hitrih političnih učinkov in zato tudi ni dovolj politične volje, da bi se vanj vlagalo, čeprav se rado poudarja, da je film konstitutiven del slovenske kulture".

Drugi viri financiranja?
Zaradi omenjenega bi morali po ministričinih besedah po vzoru tujih držav – primerljivih po številu prebivalcev in filmskem trgu – iskati tudi zunajproračunska sredstva, pri čemer denimo ne pride v poštev zamisel izpred let, da bi uporabniki "plačevali nazaj v film", denimo prek višje cene vstopnice. Kot druge majhne države mora imeti tudi Slovenija močno državno podporo na področju domačega filma, brez katere ta ne bi preživel.

Direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar je spregovorila o Strategiji SFC-ja 2019–2024 in nastajajočih pravilnikih, ki jih morajo uskladiti še z ministrstvom za kulturo, od katerega so, kot je poudarila, povsem odvisni, saj nimajo drugih virov. Kot je spomnila, SFC prejme od ministrstva sredstva, ki jih potem prek razpisov dodeli filmskim projektom. Novi pravilniki vsebujejo osem meril za financiranje projektov in programov za razvoj filmske in avdiovizualne kulture, od art kino programov ter filmskovzgojne dejavnosti prikazovalcev, financiranja filmskih festivalov pa vse do podpore projektov razvoja in popularizacije filmske kulture.

Direktor občinske uprave Celje Gregor Deleja je poudaril, da so na občini že sprejeli štiriletno kulturno strategijo, kjer je podrobno opredeljeno tudi področje filma, ta je usklajena tudi z Nacionalnim programom za kulturo (NPK). Opozoril je tudi na pomen komunikacije oz. boljšega sodelovanja med državo in lokalnimi okolji oz. občinami, ki bi temeljilo na širšem družbenem dogovoru in ne bi bilo toliko podvrženo aktualnim političnim razmeram.

Neodvisen kino v vsak slovenski kraj
Petra Vidmar iz Društva filmskih producentk in producentov Slovenije pa je opozorila na vlogo slovenskih art kinov. "Slovenski film preživi ali umre pri vas," jih je nagovorila. Predstavila je smernice strateškega načrta za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki jih je pripravila Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Ta kot večji težavi slovenske kinematografije prepoznava odsotnost neodvisnih kinematografov v številnih krajih pa tudi njihovo tehnično in kadrovsko podhranjenost. Na to problematiko je opozoril tudi predsednik Art kino mreže Slovenije Jure Matičič, ki je izrazil bojazen, da ne ve, ali bodo art kina v pogojih, v katerih delujejo, prihodnje leto sploh lahko prikazala vse nove slovenske filme.