Pri tem bi se bilo treba izogniti prevajanju in urediti pa določeno področje, je izpostavila današnja okrogla miza Slovenske tiskovne agencije (STA).

Okrogla miza je bila posvečena vprašanju, kako z implementacijo direktive omogočiti nadaljnji razvoj slovenske AV-industrije. Kot je povedal producent in član Evropske filmske akademije Danijel Hočevar, si AV-ustvarjalci želijo, da bi jih izenačili z imetniki pravic v glasbi, ki imajo pravice urejene že vrsto let.

Njihovo izhodišče za pogajanja ob prenosu direktive v slovenski pravni red je, da se omogoči primerno nadomestilo vsem skupinam imetnikov pravic na AV-področju: (so)avtorjem, izvajalcem in producentom, tako kot imajo to že nekaj let urejene denimo Belgija, Španija in Poljska, je povedal Hočevar.

Še veliko prostora za pravično nadomestilo imetnikom pravic
Prepričan je, da takšna ureditev vsaj na področju kabelske retransmisije ne bi dodatno obremenjevala končnega uporabnika. Meni pa tudi, da je poleg kabelske retransmisije ter praznih nosilcev zvoka in slike še veliko prostora za pravično nadomestilo imetnikom pravic.

Specialist za upravno pravo Gorazd Trpin je o implementaciji direktive, s katero Slovenija že zamuja, povedal, da je treba ločevati med implementacijo in transpozicijo. "Implementacija je, da v pravni red prenesemo duh direktive, na drugi strani pa gre za metodo, kako to prenesemo," je povedal.

Sorodna novica Evropska komisija izrekla opomin Sloveniji glede prenosa dveh EU-direktiv v zakonodajo

Po njegovem mnenju se je treba izogniti prevajanju direktiv, določeno področje pa dejansko urediti. Pri tem je opozoril na direktivo, ki je določila definicijo kolektivnih organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic in je zajeta v zakonu o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic.

Pri tem se je po njegovem mnenju zgodila napaka. Pridobitvena definicija tega, kaj je kolektivna organizacija, je po njegovem mnenju povzročila, da ima danes večina kolektivnih organizacij dvojno pravnoorganizacijsko obliko, denimo status zasebnega zavoda in kolektivne organizacije, kar je unikum in povzroča veliko težav pri uporabi tega prava.

Predstavnik Združenja kabelskih operaterjev Slovenije Simon Stegel pa je dejal, da se z novo direktivo spreminjajo nekateri termini, ki bodo spremenili način delovanja in poslovni model kabelskih operaterjev. Vendar upa, da jih bodo implementirali na pameten način.

Kako so nadomestila AV-avtorjem urejena na Poljskem, je predstavil Karol Koscinski iz kolektivne organizacije ZAiKS. Po njegovih besedah so jih uvedli pred 20 leti, obstajajo pa nadomestila za predvajanja v kinematografih, izdelavo kopij filmov, ki so priložene časopisom, in predvajanje v kabelski retransmisiji. Trenutno se pogovarjajo še o videoservisih.
Po njegovih besedah morajo zakonodajalci razmisliti, kdo je upravičen do nadomestil, kako jih razdeliti in katere uporabe del bi bilo treba plačati.

V Sloveniji je AV-industrija vredna več kot 200 milijonov evrov letno, v njej je zaposlenih od 2500 do 3000 ljudi, njen multiplikativni učinek je 1,8, primerjalno gledano pa je na ravni Norveške, je povedal Hočevar.