Največje zbirke pridobitev iz kolonialne dobe na avstrijskih tleh hranijo v Svetovnem in Prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Svetovni muzej je član skupine Benin Dialogue Group, ki je bila ustanovljena za razpravo o prihodnosti beninskih bronastih kipov v zahodnih zbirkah, piše The Art News.

Naraščajoči trend vračanja dragocenosti
Gre za artefakte, ki jih je britanska vojska leta 1897 naropala v napadu na mesto Benin, ki leži v današnji Nigeriji. Naropane dragocenosti so posejane po več muzejih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. V zadnjih letih pa se pojavljajo vse glasnejši pozivi za restitucijo na obeh straneh Atlantika.

Več zahodnih muzejev je že vrnilo ali pa se je zavezalo, da bodo Nigeriji vrnili omenjene bronaste kipe. Nemčija in Nigerija sta oktobra lani podpisali sporazum, ki določa časovnico za vračilo okoli 1100 beninskih artefaktov iz nemških muzejev, pri čemer je prva repatriacija predvidena v drugem četrtletju tega leta.

Koristi od trgovinskih sporazumov kolonialne dobe
Čeprav Avstrija ni bila kolonialna sila, je imela koristi od trgovinskih sporazumov, avstrijski trgovci in raziskovalci so po tej poti pridobivali kolonialno blago. Dunajski Svetovni muzej, denimo, raziskuje zgodovino pridobivanja zbirke vzhodnoafriških artefaktov, ki jo je v letih 1884 in 1885 sestavil avstrijski pomorski zdravnik Emmerich Billitzer.

Avstrijsko ministrstvo za kulturo je sporočilo, da še ne more podati podrobnosti o načrtovani komisiji, saj pogovori še potekajo. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva bodo podrobnosti posredovali "v prihodnjih tednih". Eden od sodelujočih v razpravah pa je povedal, da bodo v komisiji tudi predstavniki potencialnih držav tožnikov.

K hitrejšim razrešitvam pripomore tudi to, da bo artefakte mogoče vrniti politično nevtralni organizaciji, nedavno ustanovljenemu Skladu za vračanje dediščine. V preteklosti so vrnitev artefaktov zahtevali tako kraljeva družina Benina kot tudi nigerijska vlada.