Matej Končan (1980) je producent, izvajalec elektronske glasbe in vizualni umetnik.
Začetek njegove aktivne glasbene poti predstavlja sodelovanje s skupino Manul in zatem s karavano Klubskega maratona Radia Študent v letu 2004. Od leta 2008 je ustvarjal in koncertiral s slovensko-hrvaško skupino Lollobrigida.
Leta 2013 je pod okriljem domačih neodvisnih založb God Bless This Mess in Moonlee Records izšla njegova vinilna plošča Banana Split. Skupaj (ločeno na A- in B-strani) so jo ustvarili Kleemar in zasedba Trus!. Eno od skladb s plošče, naslovljene Bored of Canada, je britanski časopis The Guardian tedaj umestil v rubriko Devet novih skladb s celega sveta, ki jih morate slišati.
Poleg lastne produkcije je ustvaril več remiksov skladb domačih ustvarjalcev in zasedb, denimo Psycho-Path, Manul, Sphericube in Buraza. Kot avtor glasbe oziroma oblikovalec zvoka se je podpisal tudi pod nekaj gledaliških predstav, pri čemer je največ sodeloval z režiserjem Luko Martinom Škofom.
Leta 2020 je izšel njegov dolgometražni prvenec, debitantski album z naslovom No Love in Modern World. Finančni izkupiček od prednaročil in prvega meseca prodaje je tedaj namenil Radiu Študent, ki mu je grozilo kritično znižanje financiranja.
O nastajanju albuma No Love in Modern World
"Zadnji album sem delal deset let, in ko zadeva nastaja desetletje, se tudi odnos do tega, kar počneš, spreminja. S tem, ko odkrivaš nove stvari, ti stare postajajo manj zanimive. Koncept sproti spreminjaš s svežimi idejami. V prihodnje bom delal v bolj jedrnatih sklopih in prej zaključeval. Ne bom več čakal, da bom imel dovolj gradiva za album.
Album kot koncept se mi namreč ne zdi več tako aktualen, kot je bil v preteklosti: to je odšlo v hitre formate, v EP-je, v single, skratka v enote, ki jih sproti izdajaš in pozneje združiš v celoto. Postali smo bolj neučakani, tudi pri ustvarjanju. Prej želimo odgovor, odziv na to, v kar vlagamo. Družbena omrežja nas delajo take. Nisem staromoden in me zanima sodobna glasba, čeprav nisem dejavno vključen v sodobno komuniciranje. Nimam več strahu, da bi nekaj zamudil, če nisem tako zelo vključen v družbena omrežja. Da se živeti brez tega."
O pogledu nazaj, na svoja zgodnja dela
"Ne smejim se sam sebi in svojim začetkom. Ko poslušam svoje stvari, ki so stare 15 let, se mi ne zdijo tako slabe, čeprav sem jih naivno ustvarjal. Ko delam, se namreč ne zadovoljim hitro, resno prežvečim vse, kar dam od sebe. Ustavim se šele, ko je zares končano. Tako da si ne morem očitati, da sem vložil premalo truda."
O količini instrumentalne opreme: manj je več
"Dolgo so me zanimali elektronski instrumenti, pravim, da imajo 'ghost in the machine', ki naredi iz tvoje taktilnosti nekaj novega. Kupoval sem nove in nove in si ob tem nenehno dopovedoval, da samo še enega, potem pa imam res vse. To je seveda najbolj zlagana stvar glasbenika, ki rad kopiči in se vedno znova navdušuje nad novimi stvarmi.
Bilo je osvobajajoče, ko sem ugotovil, da ne potrebujem ničesar več, ker mi je zmanjkalo prostora. Pri konceptu ustvarjanja mi je postalo pomembno, da se omejim. Več kot imaš, bolj se moraš lotevati stvari sistematično ali pa samo begaš. Več ko sem imel, manj sem delal in bolj sem bil zmeden. Ko sem imel le malo kosov in mladostniško zagnanost, sem naredil največ."
O najbolj dragocenem glasbilu
"Zagotovo je to električni klavir Fender Rhodes, eno prvih glasbil, ki sem jih želel. Sanjal sem o njem, a nisem imel dovolj denarja zanj. Znanec, ki je trgoval z glasbili, mi ga je konec srednje šole podaril. Ni deloval, ampak sem ga improvizirano usposobil. Ta isti človek je prišel na koncert pet let pozneje, vmes spoznal eBay in ugotovil, koliko je vreden. Želel je, da mu ga naknadno odplačam. Sklenil sem, da ničesar več ne vzamem brezplačno. To glasbilo ne bo nikoli zapustilo mojega studia. Nikoli ni bil do konca popravljen, je obrabljen, a zveni kot 'moj Rhodes'."
O projektih, kjer se glasba poveže z animacijo, filmom, gledališčem
"Dokončujem kratki animirani film, za katerega sem naredil glasbo, zvočne učinke in dialoge. To bo kmalu ugledalo luč sveta. Želim si več podobnih projektov. Zelo rad sem imel sodelovanje v gledališču z Luko Škofom. Ne privlači me več toliko nastopanje v živo s skupino, ampak me zanima ustvarjanje na vizualno, na animacijo, v gledališču, sem velik ljubitelj filmov. Fascinira me glasba v filmih – ko se združita ta dva medija, film in glasba, nastane nekaj več od vsakega medija posebej. Magija. Dober primer sta filma bratov Safdie, Good Time in Uncut Gems. Glasbena podlaga je tam genialna in nekonvencionalna.
Posvečam se tudi ustvarjanju zvoka in glasbe za transmedijski projekt Twisted Tales v produkciji Institute for Transmedia Designa. Prva epizoda Cinda Real je zgodba o Pepelki brez ene noge. Gre za participatorni pristop, ki skozi celoten proces nagovarja otroke, da sodelujejo in s svojo ustvarjalnostjo vplivajo na izid."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje