Pod vodstvom znanega slovenskega baletnika in koreografa Vojka Vidmarja so o položaju baletnih plesalcev, o njihovem izobraževanju in težavah zaradi splošne mature, ki jo morajo opraviti, govorili ravnatelj SNG-ja Opere in baleta Ljubljana Mitja Bervar, vodja baletnega oddelka na glasbeni šoli ter na srednji in višji baletni šoli v okviru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Matej Selan, vodja mariborskega baletnega ansambla Edvard Dežman in profesor in predsednik Avstrijskega baletnega sveta Karl Musil.

Umetniške osebnosti in ne inženirji
Ena ključnih težav baletnih plesalcev je njihovo srednješolsko izobraževanje. Kot je pojasnil Matej Selan, največjo težavo predstavlja splošna matura, saj se zaradi priprav nanjo omejujejo praktični predmeti, ki so pravzaprav bistvo baletne šole. Zaradi tega se zapostavljajo tudi nekatere sodobnejše oblike plesnega izraza in tudi karakterni plesi. Edvard Dežman meni, da je nedopustno, da je zadnjim trenutno namenjenih le 45 minut tedensko. Večji poudarek praksi je zagovarjal tudi avstrijski gost. Karl Musil tako meni, da bi morali s teoretičnimi predmeti začeti šele pozneje, plesalci pa naj bi predvsem plesali, kajti "cilj baletne šole je oblikovati umetniške osebnosti in ne inženirje."

Več izobraževanja na samem odru
Na pogovoru je sodeloval tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Boštjan Rozman Zgonc. Vprašal se je, ali bi bila mlade plesalce pripravljena vzgajati opera. Kar 800 ur izobraževalnega programa bi namreč moralo potekati na odru, če bi to želeli predstaviti kot dveletni visokošolski študij. Ravnatelj ljubljanske opere in baleta na to ni neposredno odgovoril, zato pa je poudaril, da se v njegovi ustanovi zavedajo težav in potreb na področju baleta. Te se po njegovem mnenju pojavljajo predvsem pri izobraževanju baletnikov, njihovem statusu in možnostih vključitve v profesionalne ansamble.

Med večjimi težavami je bilo izpostavljeno tudi formalno vrednotenje izobrazbe baletnikov. Ko namreč končajo srednjo baletno šolo, imajo priznano le srednješolsko izobrazbo in so tako tudi uvrščeni pri plačilu kot javni uslužbenci. Seveda pa tudi uvedba popolnega univerzitetnega študija, ki bi baletnikom dala možnost boljšega zaslužka, ni mogoča. Študij do 25. leta bi bil za baletnike nedopusten, saj bi to pomenilo študij do let, ko se že približujejo vrhuncu svoje kariere.

Pripraviti proifesionalno pot za mla de plesalce
Sledila je okrogla miza, na kateri so spregovorili o baletnem studiu, ki ga pripravljajo v okviru SNG Opere in baleta Ljubljana. Po besedah v.d. umetniškega vodje ljubljanskega baleta Jaša Otrina je vizija projekta Junior company mladim plesalcem ponuditi možnost priprave na profesionalno kariero.

Projekt še ni dokončno dorečen. Odprti so še struktura skupine za mlade in delovna mesta za projekt. Ni še govora o administraciji, trenutno so na ravni želja, je pojasnil Otrin. Ob tem je zagotovil, da bodo k sodelovanju povabili najboljše pedagoge, ne glede na narodnost. Privabiti nameravajo tudi tujce, ker ne bodo "zganjali terapije" za slovenske baletnike. Kot pravi, je svet velik, kar pomeni, da dobremu profesionalnemu baletniku ni treba ostati v Ljubljani.