Faktotum, drugi roman Charlesa Bukowskega (skupaj z romanoma Ženske in Post Office tvori nekakšno trilogijo), ki je izšel leta 1975, je zgodba o življenju alterega Bukowskega, Henryja Chinaskega, ki so ga zavrnili na naboru za 2. svetovno vojno, zato menja en kraj za drugim, eno (bedno) službo za drugo, eno beznico za drugo, eno žensko za drugo ...

Nenehno brezposelni in nenehno okajeni "Hank" se po mestnih ulicah potika iščoč službo, ki ne bo ovirala njegove prve (in edine prave) ljubezni: pisanja. Edina založniška hiša, ki jo spoštuje in nanjo vztrajno pošilja svoja dela, ga ves čas zavrača, a žene ga prepričanje, da lahko piše bolje kot avtorji, ki jih že objavljajo.

Chinaski se zaplete s še eno redno obiskovalko beznic Jan, v kateri med utapljanjem svoje žalosti v pijači najde sorodno dušo. Ko mu uspejo potegavščine s stavami in le zasluži malce več denarja, ga Jan vidi kot povzpetneža in zapusti ga še ona - edina oseba, s katero se je zares razumel, zato se Hank spusti v razmerje s frčafelo Lauro, ki ji gre le za denar - spet se znajde v stanju stalne pijanosti in brezposelnosti ...

Na pisanje Henryja Charlesa Bukowskega (1920-1994), znamenitega losangeleškega pesnika in pisatelja, je odločilno vplivalo prav njegovo domače mesto Los Angeles. Njegov slog je zaznamoval pisanje mnogih sodobnih piscev, ki ga pogosto posnemajo. Bukowski je napisal na tisoče pesmi, na stotine kratkih zgodb in šest romanov - izšlo je več kot 50 knjig z njegovim podpisom.

Dela Bukowskega so navdahnila več filmov, med drugim je sam napisal scenarij za avtobiografski Barska mušica iz leta 1987, v katerem se je v glavni vlogi pojavil Mickey Rourke. Leta 2005 so po romanu Faktotum posneli tudi film norveške produkcije v režiji Benta Hamerja, Henryja Chinaskega je upodobil hollywoodski zvezdnik Matt Dillon.

Alenka Klun