V delu, ki nosi podnaslov Odkritje Saunders-Vixna, pisatelj Richar Bach podobno kot pri svojih knjigah Johnatan Livingston Galeb in Iluzije življenje in njegov smisel raziskuje skozi svojo veliko strast - letenje. In če se je pri svoji prvi veliki uspešnici letenja učil galeb, pa se v delu Krila časa podobno kot v Iluzijah z letenjem ukvarja kar avtor sam kot strasten pilot.

Zgodbo predstavlja pisatelj skozi za svoje delo tako značilno prepletanje resničnosti in domišljijskega sveta sanj in vizij, vendar pa je za razliko od starejših del v tej zgodbi mejo med tema dvema svetovoma morda nekoliko bolj jasno nakazal. Zgodba se začne, ko išče rešitev na tehnično težavo, povezano z njegovim letalom, piper cubom, ki mu ne da miru. Ob premlevanju problema in iskanju pravega načrta se mu napol v snu prikaže rešitev problema, nekaj noči kasneje pa takšno rešitev pospremi še ljubki obraz z lesenim risarskim svinčnikom za lasmi.

Tako se pisatelj odpravi v zrak iskati, kdo je ta ljubki sel, kdo je Ona, ki mu je prišla prišepniti rešitev. Želi jo še enkrat priklicati, a iskanje onstran časa ni tako enostavno, kot se na začetku zdi. Sčasoma spozna, da je ključ do njenega sveta to, da se popolnoma prepusti, sprosti in preda. Zaveda se, da je njegovo edino delo, da molči, njegovo poslanstvo pa, da miruje. Tako se znajde v nekakšni viziji kraja Duxford, v katerem najde letalsko družbo Saunders-Vixen Ltd. Svet, ki ga obišče v svojem snu, je vzporedni svet, v katerem so se odločili izogniti 1. svetovni vojni, zato so se odcepili v drug čas. V Duxfordu se tako piše leto 1923, v letalski družbi pa Richard najde tudi obraz, ki ga je tako zavzeto iskal, obraz Laure Bristol, ki mu je pred dnevi prinesla rešitev za njegovo težavo. Svet nenadoma izgine in Richard se zbudi, vendar pa mu ga uspe ponovno obiskati.

Kot sčasoma spozna, se družba ukvarja s tem, da dostavlja zamisli oblikovalcem, ki so se v drugem času znašli v škripcih. In kaj mu dovoljuje, da obiskuje tako čudovit kraj? Po besedah njegovega vodnika po družbi Dereka Hawthorna, lahko Richard ta čas obišče preprosto zato, ker ima rad iste stvari kot ljudje v tem vzporednem času.

Pisatelj, ki ga od nekdaj navdušuje in pomirja vse, kar je povezano z letali, tako najde svet, v katerega se lahko zateče pred vsakdanjimi težavami, ob tem pa spozna, da so bile Hawthornove besede še kako pravilne. "Naš svet je neizprosen, ni kraj za preobčutljive ljudi." In Richard je vesel, da je našel svojo deželo in da ima tako izbiro, kam se bo podal.

Maja Kač