S prvoosebno pripovedjo različnih likov, v kateri je tudi dialog, je roman psihološko utemeljil ter mu dal živost in prepričljivost. Ker posamezni razdelki ali poglavja nimajo naslovov, je treba iz pripovedi razbrati in ugotoviti, katera oseba govori. Literarni liki se izpovedujejo, pripovedujejo o sebi in drugih, nazorno opisujejo ljudi, s katerimi živijo ali se z njimi srečujejo. Orisi so natančni in literarno slikoviti. Iz njihovih dejanj in odzivov je mogoče spoznavati njihove značaje.

Posebnost in novost so avtorjevi kratki komentarji, strnjeni v osemnajstih opombah pod črto. Če je slog posameznih pripovedovalk in pripovedovalcev, zlasti plemstva, nekoliko privzdignjen, pa so avtorjeve opazke nekaj posebnega, vznemirljivega, duhovitega in presenetljivega. Pisatelj z blago ironijo piše o sebi, je samokritičen in šaljiv ter z letnicami navaja prelomnice svojega življenja. Odziva se na družbeno dogajanje in politiko, razkriva svoje duhovno obzorje ter primakne še kak podatek iz zoologije.
Jaz, Zdenko Kodrič, imam že od leta 1967 prisluhe. Pogosto slišim mukanje krav. V mukanju razločim besede, ki se mi zdijo silno pomembne za formiranje filozofskih in literarnih misli. Ko jih zapišem, ugotovim, da so velikokrat enake znanstvenim in literarnim terminom nekaterih akademsko izobraženih avtorjev. V prepričanju, da jih lahko uporabim – gre namreč za prepisovanje mukanja – jih zapišem in pri tem niti za hip ne pomislim, da gre za intelektualno krajo. S tako »krajo« sem napisal večino svojih knjig. In pri tem nikoli nasrkal.
Osrednja pripovedovalka v romanu Nebesa cadillac je baronica Adelma von Vay, resnična zgodovinska osebnost, ki je na začetku 20. stoletja živela v Slovenskih Konjicah, tedanjem Gonobitzu. Rojena je bila leta 1840, umrla je leta 1925. V svojem času je bila znana – njena slava je segla vse do Amerike. V neposrednem stiku in na daljavo je zdravila bolne, prerokovala in brala tuje misli, znala je obvladovati zavest in telo drugih ljudi. Napisala je devet knjig, ena izmed njih, prvenec Duh, sila, snov, je na voljo tudi v slovenskem prevodu. Med drugim je izhajala iz stališč Helene Blavatsky in velja za utemeljiteljico teozofije na Slovenskem. Teozofska spoznanja je Kodrič tudi natančno predstavil.
"Prasvetloba nima vrtenja, učinkuje kot vibracija. Tako kot Bog, ki je nespremenljiv. Učinkuje prek nedoumljive sile duha in je vseprisoten. Ker je Bog neskončen, razteza svojo prasvetlobo neskončno navzven. In naravni zakoni so nespremenljivi, ker je Bog njihov tvorec. Zakoni ne poznajo čudežev. Žal se le kratkovidnemu človeku neznano kaže kot čudež. Bistvo mojega dela je, da s pomočjo logike dokazujem inteligenco: Boga."
V romanu Adelma pripoveduje o svojih uspehih, ki so pravzaprav nekakšni čudeži. Ni, pomembno, ali vsemu, kar je izvajala z duhovno močjo, tudi verjamemo. Njen beg pred realnostjo je bil strah pred neznanim. Pisateljevo opisovanje baroničinih dejanj bi morebiti lahko uvrstili v magični ali fiktivni realizem, toda to je le ena izmed oznak Kodričeve umetniške stvaritve. V Adelmino teozofsko prizadevanje in delovanje ter odmik od katoliške vere namreč vdira tudi duh časa. Očitna je socialna razslojenost, lahko bi rekli sledovi razredne razklanosti. V prvi osebi se prepričljivo predstavljajo preprosti ljudje, med njimi gostilničar, vrtnar in predstavnica služinčadi na eni strani ter plemstvo in meščanstvo na drugi. Med njimi zija prepad, vendar nekako shajajo drug z drugim. Pomembna prelomnica v njihovem življenju je prva svetovna vojna, strašna morija, ki nikogar ne pusti neprizadetega.
Adelma je edina zares plemenita oseba, saj se razdaja in se s človekoljubnostjo izroča človeštvu. Okrog sebe in v svoji kristalni krogli vidi zlo, toda sama ostaja nedotaknjena. Domneva, da jo mož, upokojeni konjeniški častnik, vara, saj ga sestrična zapeljuje in spletkari proti njej. Dobrotnica polaga roke na izmučena telesa, zdravi ranjence in išče stik s prestreljenimi dušami, vendar ostaja celovita, močna in prepričana o pomenu svojega poslanstva. Z možem prispevata denar za gradnjo bolnišnice. A njena privzdignjena duhovnost se izteče v zaljubljenost v avto, cadillac. Velike besede božanskega videnja nadomesti in obvlada misel, da je prav avto ključ univerzuma. Prejšnjih Adelminih nebes, kakršna koli so že bila, ni več, zdaj so njena nebesa cadillac – resnično vozilo in hkrati simbol.
Videti je, kot da bi pisatelj Zdenko Kodrič hotel povedati, da vsega, kar se je dogajalo, ni treba jemati preveč resno. V zadnji, 18. opombi pravi:
"Jaz, Zdenko Kodrič, z baronico Adelmo von Vay ne bi mogel živeti. Četudi bi bil teozof, konjeniški častnik in ljubitelj cadillacov. Tudi ona ne bi nikoli legla k meni. Prevelika nasprotja bi bila med nama. Adelmina astralna romantika bi me dotolkla. Njen grob sem nazadnje obiskal pred tremi leti. Sorodniki je niso pokopali na Lošinju, kamor si je želela, ampak v Konjicah. Spomladi 2015 bom baronici prinesel rože iz vesolja. Kolikor vem, je vesoljna nebesa dosegla 25. maja 1925, dan po svoji smrti. (To pa zato, ker je bilo nekaj narobe z njeno veroizpovedjo.)"

Naslov spremne besede, ki jo je napisal Jan Ciglenečki, je dovolj zgovoren: Prismuknjena baronica, zvezdnica spiritizma in velika dobrotnica. Čeprav je v zvezi z Adelmo von Vay marsikaj zavito v skrivnost, pa je bila zagotovo ena najbolj nadarjenih spiritisk in duhovnih medijev druge polovice 19. stoletja. Začetki njenega ukvarjanja z okultizmom, pojasnjuje Ciglenečki, eden izmed prevajalcev knjige Duh, sila, snov in avtor spremne študije, segajo v leto 1865, ko ji je zdravnik zaradi hudih krčev svetoval, naj poskusi zdravljenje z metodo medialnega oziroma avtomatičnega pisanja, se pravi pisanja po nareku duhov. Tako je nastala njena prva, v transu napisana knjiga. Baronica se je ukvarjala tudi z jasnovidnostjo, magnetnim zdravljenjem in homeopatijo. Spiritizem je imela za znanstveno disciplino, ki raziskuje duhovne fenomene. Jan Ciglenečki končuje, da nas književnost osvobaja diktature biografskih dejstev, namesto njih pa v življenje obuja veliko globlje, duhovne dimenzije človekovega bivanja. Vse to brez dvoma velja tudi za roman Nebesa cadillac pisatelja Zdenka Kodriča.

Marija Švajncer, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS).