V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj na Velikem odru premierno zaživela drama Junakinje; prvo slovensko uprizoritev predstave je režiral Aleksandar Popovski.

Besedilo Junakinj so po predlogi zbirke ljubezenskih pisem Heroides rimskega pesnika Publija Ovidija Nasa napisale sodobne britanske dramatičarke. Njihovi monologi sestavljajo novo dramsko besedilo, ki Ovidijeve motive prevaja in prireja za sodobnega gledalca.

"Junakinje zaznamuje kontekst vojne, kontekst mitov, v katerih so označene predvsem kot spremljevalke ali postaja na poti svojih ljubimcev, celo mitov, ki so v današnjem svetu že skoraj pozabljeni. Junakinje niso znane po herojskih podvigih v bitkah ali po večletnih obleganjih in tihotapljenjih v tuja mesta. Njihova dejanja večinoma niti niso tako herojska. Njihove zgodbe so intimne bitke, kontroverzne ljubezni, polne afekta in brez izjeme ovekovečene v legendah – v mitih, ki se največkrat imenujejo po njihovih bežnih spremljevalcih," so o položaju ženskih likov v mitu zapisali v gledališču.

Direktorica in umetniška vodja MGL-ja Barbara Hieng Samobor je na novinarski konferenci pred premiero povedala, da je besedilo med zaprtjem gledališč za potrebe londonskega gledališča Jermyn Street po naročilu napisalo 15 vodilnih britanskih dramatičark. Monologi so bili razdeljeni v tri sklope – Vojna, Puščava in Labirint. Za predstavo v MGL-ju so z dramaturginjo uprizoritve Evo Mahkovic in prevajalko Alenko Klabus Vesel izbrale devet monologov, dodan pa je še moški lik, za katerega je po naročilu besedilo napisal Nejc Gazvoda. Med vajami so ustvarjalci predstave besedilo še obogatili z lastnimi vložki.

Izdane, prevarane, odvržene
Ovidijeva zbirka Heroide je bila v kontekstu latinske literature kot pisemska poezija žanrska novost. Vsebuje pisma znanih junakinj grških mitov, ki pišejo moškim svojega življenja; ti so jih na različne načine zapustili, zavrgli, izdali. Besedila britanskih dramatičark presežejo naše vedenje o antičnih junakinjah, kot je poudarila Eva Mahkovic. Zgodbe, ki jih govorijo iz izrazito osebnega stališča, predstavijo drugačno sliko od klišejskih predstav o njih. Iz prvega sklopa so ustvarjalci ohranili Ojnono, Hermiono in Penelopo, iz drugega Didono, Kanako in Hipermestro ter iz zadnjega Fedro, Medejo in Filido.

Po režiserjevih besedah je predstava "zamišljena kot labirint zgodb, labirint usod. V tem blodnjaku se po zamisli režijskega koncepta znajde (tudi) edini moški, to je Hermes, ki nenadoma zdrsne v funkcijo poslušalca, udeleženca, iskalca, opazovalca vseh teh zgodb".

"Z asociativnega stališča združeno besedilo ponuja naravnost spektakelske razsežnosti, obenem pa predstavlja devet čudovitih igralskih partitur za devet nastopajočih igralk. Način pisanja zbranih britanskih avtoric je po eni strani skrajno sodoben, po drugi strani pa je več kot očitno, da so se vse sodelujoče dramatičarke študiozno poglobile v mitska izhodišča in se s tem izognile nevarnostim diletantizma in ohlapnosti. Vse naštete prednosti predstavljajo režiserju navdih in obenem zavezo," so njegove besede navedli v MGL-ju.

V predstavi igrajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec (AGRFT), Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k. g. in Jernej Gašperin.

Popovski je tudi scenograf predstave, kostumografka je Mia Popovska, avtor glasbe Kiril Džajkovski, lektorica Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš.