Kar zadeva knjige, je življenje Branka Lučića potekalo vzporedno med Slovenijo in Puljem. "Tu sem delal, služil, vzgajal otroke, skrbel za družino, moje književno delo pa je bilo tesno povezano z Istro in istrskim narečjem," pripoveduje Puljčan Darko Lučić, ki 37 let živi in dela v Ljubljani, kjer je vzgojitelj v dijaškem domu Gimnazije Šiška.

V Slovenijo se je preselil zaradi ljubezni, po končanem študiju primerjalne književnosti in filozofije. V prostem času prevaja in piše knjige, ki so povezane z Istro. S književnostjo se je začel ukvarjati, ko je komedijo Dubrovčana Vlaha Stullija iz začetka 19. stoletja Kate Kapuralica predelal v istrsko Katino Gvardijanko. Gre za projekt, ki ga je Istrsko narodno gledališče naročilo pri Branku kot dobrem poznavalcu lindarskega govora. Lindar je vasica v Istri, na vzpetini, le nekaj kilometrov vzhodno od Pazina, znana po gotski cerkvici. Tam se je rodila Brankova mati in tam je Branko preživel svoje otroštvo ter večino šolskih počitnic. O govoru pravi: "Istrani so v glavnem čakavci, posebnost naše vasi je, da so cakavci. To je drugačno narečje kot je v ostalem delu Istre oziroma je neke vrste narečje v narečju. Menim, da danes v tem narečju ne govori več kot sto ljudi."

Furbaćona je bila uspešnica
Katina Gvardijanka so z velikim uspehom igrali v Istrskem narodnem gledališču, kar je Branka spodbudilo, da priredi še eno staro komedijo, in sicer La moscheto Angela Beolca - Ruzzanteja - in tako je nastala Furbaćona, ki je bila velika uspešnica. Branko je nadalje pisal, napisal je še več otroških iger. Za otroško igro Mirakul od lonca je lutke izdelal Zlatko Bourek, eden izmed ustanoviteljev Zagrebške šole risanega filma, ki je pogosto delal tudi v Sloveniji.

Lažnivi Kljukec v Lindarju
Lučić je napisal roman Človek, ki je padel z neba, v katerem je lik Münchausena, velikega pripovedovalca zgodb, ki mu v Sloveniji pravimo Lažnivi Kljukec, pripeljal v Lindar. Pravi, da se je pripovedovanja zgodb naučil od dedka v Lindarju: ˝Živel sem v Pulju, ampak sem otroštvo, tiste najlepše čase, preživel pri starih starših v Lindarju na vasi. Bilo je fantastično, to je popolnoma prevzelo mene in mojega brata. Bilo je kot v Fellinijevih filmih, kot v gledališču. Vedno je nekdo zganjal cirkus, nekomu smo se smejali, pripovedovali, kaj je nekdo delal prejšnji večer.˝

Ubežnik iz Laptopa
Pred kratkim je izšla njegova prva zbirka povesti v slovenščini Ubežnik iz laptopa. O spremembi jezika pravi: ˝Sam sebe sem vprašal: Živim v Sloveniji in vedno pišem v hrvaščini. Zakaj? Slovensko znam odlično, težavna je mogoče samo slovnica. Šalim se, da sem pozabil hrvaško slovnico, slovenske pa se nisem naučil. Zdaj v Lindarju, moji vasi, tako pravim: Sem prvi Lindarec, ki je pisal v slovenščini, vsi ostali so lahko samo drugi.˝
Dušan Pirjavec in Franci Blašković
Branko je magistriral pri Dušanu Pirjevcu, slovenskemu literarnemu zgodovinarju, v Zagrebu in potem je v hrvaščino prevedel njegovo delo Bratje Karamazovi in vprašanje o Bogu. Že več let piše besedila za pesmi Francija Blaškovića, legendarnega istrskega rokovskega pevca, ki jih na albumih recitira Marko Brecelj. Takšen je na primer album Zvizda vam materina, v katerem je iz citatov naredil pesmi z zvrhano mero humorja. To so citati Tita, Mao Cetunga, Lenina, citat iz Komunističnega manifesta. Prav tako je opeval različne spomenike v Pulju, ki so prek noči izginili ali se pojavljali.

Vzgojiteljsko delo
Ta vsestranski Istran je tudi kot vzgojitelj razvil poseben odnos z dijaki.
"Pedagoški delavci, učitelji in vzgojitelji, pogosto hodimo po bližnjicah, ker so pomembni dosežki. Vedno ponavljam: Če hočeš, da bo mlad človek dober, moraš vlagati vanj, ga spoznati, vedeti, kaj ga tare, zakaj je danes takšne volje, jutri pa drugačne. Nekateri učenci razmišljajo s svojo glavo in so mogoče bolj trmasti. Z njimi moramo preživeti veliko več časa, ampak smo zaradi tega tukaj." O dobrem delu Branka Lučića pričajo generacije hvaležnih dijakov in zadovoljni ljubitelji književnosti.