Kakšno moč ima ljubezen med ljudmi in bogovi, je opozarjal že Heziod, ki je antičnega boga ljubezni Erosa vključil med prve nastale bogove. Erosa oziroma njegovo rimsko različico Amorja, tudi Kupida, so upodabljali s krili in lokom ter puščicami (te je prvič omenil Evripid), včasih pa tudi z baklo. Foto: EPA
Kakšno moč ima ljubezen med ljudmi in bogovi, je opozarjal že Heziod, ki je antičnega boga ljubezni Erosa vključil med prve nastale bogove. Erosa oziroma njegovo rimsko različico Amorja, tudi Kupida, so upodabljali s krili in lokom ter puščicami (te je prvič omenil Evripid), včasih pa tudi z baklo. Foto: EPA
Atene, Eros: Od Heziodove Teogonije do pozne antike
Takšna z erotiko nabita poslikava je krasila antični bordel. Prizor najdemo na steni rekonstrukcije sobe prostitutk, avtorji razstave pa so jo umestili v del, imenovan Plačana ljubezen. Foto: EPA
Atene, Eros: Od Heziodove Teogonije do pozne antike
Marmornati kip poljubljajočih se zaljubljencev Erosa in Psihe. To je Eros s svojo puščico rešil iz globokega spanca. Foto: EPA

V atenskem Muzeju Kikladske umetnosti je namreč te dni vrata odprla postavitev, ki je v celoti posvečena antičnemu bogu ljubezni, Erosu. Najrazličnejše izdelke, ki so jih tako v antični Grčiji kot Rimu izdelovali v čast temu božanstvu, verjetno pa tudi za lastno zabavo in užitek, povezuje naslov Eros: Od Heziodove Teogonije do pozne antike. Na ogled je 270 eksponatov, ki so jih atenskemu muzeju za to priložnost posodile muzejske ustanove iz Grčije, Cipra, Italije in Francije.

Razstava osvetljuje ljubezen, spolnost in poželenje med bogovi, vladarji in 'navadnimi' smrtniki antičnega sveta. A prav tako gre za spoznavanje spreminjajočega se dojemanja Erosa oziroma Amorja ali Kupida, kot je bil znan v rimskem okolju, od 8. stoletja pred našim štetjem, ko je imel pomembno mesto na Olimpu, do pozne antike, ko je v Rimu postal bolj kot ne le Venerin spremljevalec.

Odnos do erotike nekoč in danes
A še morda je najbolj zanimiv še neki drug vidik razstave. Na kupu zbrana dela z različnih koncev antičnega sveta so namreč tudi izvrsten pokazatelj, kako se je odnos do erotike v antičnem času razlikoval od tega, ki ga imamo do nje danes. Sramežljivi in zadržani obiskovalci, ki jih rada oblije rdečica, naj raje tokrat občutek za diskretnost pustijo kar pred vrati muzeja, saj antični mojstri zadržkov niso poznali. "V antični Grčiji je bilo mogoče erotične prizore srečati tako na javnih kot zasebnih stavbah ... ljudje niso bili sramežljivi," pojasnjuje direktor muzeja Nicholas Stampolidis, ki še dodaja: "Danes najdemo vse mogoče v revijah ali na spletu, pa je kljub temu prisotna velika hinavščina, neko nerazložljivo puritanstvo."

Razstava je po zgledu števila muz antične Grčije, boginj literature in umetnosti, razdeljena na devet delov. Obiskovalec vstopi najprej v del, ki predstavlja Erosovo rojstvo in otroštvo. V tej sobi je na primer na ogled vaza z njegovo materjo Afrodito, ki je tik pred tem, da s sandalom našeška majhnega Erosa po zadnjici. Eros počasi odrašča, s tem pa je vse večje tudi število 'žrtev', ki so jih zadele njegove puščice ljubezni. Med temi najdemo nekaj najbolj slavnih parov starega veka, na primer Antonija in Kleopatro.

V zadnjih sobah sledi predstavitev homoseksualne ljubezen, nato pa še prostitucija in erotična simbolika vsakdanjih predmetov. Takšne so na primer vaze, ki naj bi prinašale plodnost in tudi radost.

Tudi umetnost je lahko učiteljica
Razstava je sicer odprta tudi za šolarje in mlajše obiskovalce, vendar pa so nekatere sobe opremljene z opozorili, namenjenimi mlajšim od 16 let. "Ne vem, zakaj bi morali otroci ljubezen spoznavati le prek revij, od prijateljev, ne pa tudi preko umetnosti," je še trdno prepričan direktor muzeja.




Svetilka, na kateri je upodobljen par, ki se predaja oralnemu zadovoljevanju. Foto: Reuters
Pogled v zgoraj omenjeno rekonstrukcijo sobe v antičnem bordelu. Stene so krasili prizori z erotičnimi prizori. Foto: EPA
Marmornati kip spečega Erosa, ob katerem leži lev. Foto: Reuters
Terakotna figura Erosa, ki počiva na obrnjeni bakli. Foto: Reuters