Vzpostavitev rednega financiranja bi omogočila izvedbo dveh otroških premier letno, festivala in drugih vsebin.

Projekt Pri svetilniku sestavljajo festival Pri svetilniku, poletna izvedba festivala, istoimenski kulturni občasnik, gledališki otroški abonmaji in gledališka šola za otroke.

Profesionalizacija projekta Pri svetilniku bi znašala 241.500 evrov letno za obdobje petih let. Ob predpostavki, da bo ministrstvo za kulturo namenilo 60.000 evrov in ministrstvo za izobraževanje 55.000 evrov, bi štiri istrske občine prispevale vsaka po 22.500, Občina Sežana pa po 5000 evrov letno. Preostanek sredstev bi Gledališče Koper ustvarilo iz tržnih prihodkov, izhaja iz finančnega razreza, ki so ga ob tem pripravili.

Z rednim financiranjem projekta bi omogočili izvedbo dveh otroških premier letno, izvedbo festivala s pripadajočimi programi kulturno-umetnostne vzgoje, delavnicami, pogovori o predstavah, otroškim časopisom in celoletnim igranjem do deset različnih predstav za tri različne starostne stopnje v vseh občinah.

Zahodna Slovenija še nima gledališča za otroke
Poseben poudarek otroškega gledališča bi bil na kulturno-umetnostni vzgoji, ki bi lahko pod takim okriljem delovala celostno, je pojasnila pomočnica direktorice Gledališča Koper Vanja Korenč.

"Če želimo, da se bodo tudi naši zanamci hvalili s kulturo, jih moramo vzgajati in izobraževati," je razloge za vzpostavitev gledališča navedla predsednica kolegija direktorjev javnih zavodov za kulturo in znanost v koprski občini Nada Čibej. Ob tem je spomnila, da zahodna Slovenija še nima gledališča za otroke.

Pomen kulturno-umetnostne vzgoje za najmlajše je poudarila tudi predstavnica aktiva ravnateljev vrtcev Primorske Alenka Rušt. Kot je navedla, so zlasti za vrtce na podeželju največja težava za obisk gledališča avtobusni prevozi, ob tem pa se je zahvalila koprski občini, ki krije tako prevoze kot same obiske predstav.

Po besedah predstavnika aktiva ravnateljev Slovenske Istre Antona Baloha je institucionalizacija gledališča Pri svetilniku logični korak v razvoju dosedanjih dejavnosti. Kot je ocenil, bi morala pobudo podpreti tako ministrstvo za kulturo kot za izobraževanje.

Predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani je spomnil, da sta znanje in kultura dobrini, ki ti ju nihče ne more vzeti. Dekanja koprske pedagoške fakultete Mara Cotič pa je navedla možnosti poglobljenega sodelovanja v projektu, tudi z novimi študijskimi vsebinami.

Direktorica koprskega gledališča Katja Pegan pa je sklenila, da za to, da otrok zraste v odgovornega in osveščenega odraslega, potrebujemo kulturno-umetniško vzgojo, ki bi jo prispevalo prav otroško gledališče.