Bienale oblikovanja (BIO) je strukturiran kot dolgoročni proces sodelovanja skupin oblikovalcev in večdisciplinarnih strokovnjakov, ki razvijajo alternative uveljavljenim sistemom. Foto: MAO
Bienale oblikovanja (BIO) je strukturiran kot dolgoročni proces sodelovanja skupin oblikovalcev in večdisciplinarnih strokovnjakov, ki razvijajo alternative uveljavljenim sistemom. Foto: MAO

BIO28, ki ga pripravljata Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Center za kreativnost (CzK), se začenja drevi ob 19. uri in bo trajal do 6. aprila 2025.

Organizatorji bienala so Alexandro Midal povabili k sodelovanju zaradi njenega inventivnega pristopa k raziskovanju zgodovine in teorije oblikovanja kot tudi sodobnih ustvarjalnih praks. Foto: Lucija Rosc/MAO
Organizatorji bienala so Alexandro Midal povabili k sodelovanju zaradi njenega inventivnega pristopa k raziskovanju zgodovine in teorije oblikovanja kot tudi sodobnih ustvarjalnih praks. Foto: Lucija Rosc/MAO

Celotni program
najdete tukaj.

Kuratorski koncept tokratnega bienala je pripravila kustosinja Alexandra Midal z asistentko Emmo Pflieger. Dogajanje pa se bo poleg MAA odvijalo še v Galeriji ISIS, Mali galeriji Banke Slovenije, kjer je predstavljen Projekt Denton, in na trgu Ajdovščina, kjer je predstavljen projekt urbani plakat.

Alexandra Midal je bila izbrana na vabljenem pozivu, v sklopu katerega so šest kustosov povabili, da pošljejo svoje predloge za koncept bienala. Midal je neodvisna kustosinja ter profesorica na Univerzi za umetnost in oblikovanje (Haute école d'art et de design – HEAD) v Ženevi.

Razumevanje oblikovanja, ki se razširja na druge ustvarjalne discipline
S svojimi raziskavami, publikacijami, pedagoškim delom in razstavami, ki jih je pripravila, preizprašuje kanone zgodovine oblikovanja in jih ter jih razširja v današnji svet, v neka nova dejstva in interpretacije. Poleg same teme, ki jo je predlagala, se jim je po besedah direktorice MAA Maje Vardjan zdelo izjemno zanimivo tudi njeno zelo široko razumevanje oblikovanja, ki ga razširja na druge ustvarjalne discipline.

Kot je še povedala direktorica muzeja, tema tokratnega bienala povezuje floriografijo, skrivni jezik rož, in steganografijo, torej vedo, ki poskuša skozi različne prakse onemogočiti zaznavo podatkov in s tem prikriti njihov obstoj. Obiskovalci bodo lahko na razstavi ali preprosto uživali v estetiki predmetov ali se poglobili vanje in uvideli njihovo izjemno moč. Jezik rož je pogosto povezan z idejo nežnosti, lepote, krhkosti, z ženskostjo. Hkrati imajo rože izjemno moč tako v boju za svobodo, pri gradnji identitet, v feminističnih gibanjih. Bienale tako po besedah Maje Vardjan nagovarja vse te teme, kako, pa bodo obiskovalci lahko videli na razstavi.

Razstavi v MAU in Galeriji ISIS sta komplementarni in po besedah organizatorjev je za razumevanje teme tokratnega bienala treba videti obe. V Mali galeriji Banke Slovenije je predstavljen Projekt Denton, ki je skupni projekt študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter študentov Univerze za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi, na kateri poučuje tokratna kustosinja bienala. Foto: MAO
Razstavi v MAU in Galeriji ISIS sta komplementarni in po besedah organizatorjev je za razumevanje teme tokratnega bienala treba videti obe. V Mali galeriji Banke Slovenije je predstavljen Projekt Denton, ki je skupni projekt študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter študentov Univerze za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi, na kateri poučuje tokratna kustosinja bienala. Foto: MAO

Obiskovalec razstave tudi v vlogi zasebnega detektiva
Kustosinja Alexandra Midal je pred začetkom bienala poudarila, da "obiskovalec na razstavi ne bo videl tega, kar lahko najde v trgovinah. Namesto tega bo razstava pripovedovala o klišejih, povezanih z rožami, ki predstavljajo komodizacijo žensk v idealiziran model lepote. Zastavljena bo na način, da bo obiskovalca spodbujala k raziskovanju. Kot zasebni detektiv se bo podal na lov za odgovori, ki pa jih bo našel šele čisto na koncu. Razstave so sicer namenjene izobraževanju občinstva, a z njimi lahko tudi razveseljujemo obiskovalce. In verjamem, da bodo obiskovalci inteligentni in da se bodo zabavali."

V sklopu produkcijskih platform tokratnega bienala so interdisciplinarne ekipe pod mentorstvom osmih priznanih oblikovalcev obravnavale teme materialnosti, jezika, oblikovanja kot orodja javnosti, marginaliziranih skupnosti in filma. V vlogah mentorjev so matali crasset, dach&zephir, El Ultimo Grito, Polonca Lovšin in Studio Yukiko v sodelovanju z Grashino Gabelmann. BIO28 prinaša tudi pogovore, delavnice in več drugih dogodkov po prestolnici.

BIO 1, 1964, Moderna galerija, Ljubljana. Foto: MAO
BIO 1, 1964, Moderna galerija, Ljubljana. Foto: MAO

Nastopil je čas za premislek o prihodnosti bienala
Bienale oblikovanja je bil ustanovljen leta 1963, letos pa mineva 60 let od prve razstave v Moderni galeriji. Kot je poudarila Maja Vardjan, je bila prva razstava pionirska predstavitev dobrega oblikovanja v zelo modernistični maniri, pri čemer je bila v ozadju ideja, da dobro oblikovani izdelki lahko spremenijo življenjski slog ljudi oziroma način življenja, vse skupaj je bilo tesno povezano z industrializacijo in masovno proizvodnjo.

Dandanašnji bienale je tako rekoč hibrid, ki združuje razstavo in produkcijsko platformo ter preizprašuje sisteme našega vsakdanjega življenja. Pomemben mejnik je bilo leto 2014, ko so ga sestavljale zgolj produkcijske platforme, nato pa so se organizatorji odločili za hibridno obliko. A muzejska direktorica Maja Vardjan je mnenja, da je po desetletju od uvedbe produkcijskih platform nastopil čas za premislek o prihodnosti bienala skozi evalvacijo njegovih zadnjih izvedb. BIO se bo tako v prihodnosti razvijal na temelju omenjene evalvacije, pri čemer bo izhajal iz lokalnega konteksta in problematik, ki so nedvomno relevantne tudi v širšem, svetovnem kontekstu.

Odprl se je 28. BIO: Dvojna agentka: Govoriš jezik rož