Umetniškega vodjo baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana Renata Zanello je k snovanju najnovejšega baletnega večera Bolero, stkanega iz treh koreografskih stvaritev, ki bodo v Sloveniji uprizorjene prvič, spodbudilo razmišljanje o tem, kaj vse se je zgodilo z odnosi med ljudmi zaradi sprememb, s katerimi se kot človeštvo spoprijemamo v napornem času po pandemiji covida in izbruhu vojne v Ukrajini.

Zanella si je baletni triptih zamislil kot sozvočje glasbe in plesa. Čas, ki ga živimo, doživlja tudi kot svojevrsten spopad generacij, preteklosti in sedanjosti, ki po njegovem mnenju že zdaj oblikuje našo prihodnost, kjer je obstoj umetnosti še posebej pod vprašajem.

Plesni triptih začenja Zanellova koreografija na po besedah Nataše Jelić "neponovljivo glasbeno poslastico" Mauricea Ravela Bolero, večer pa se bo nadaljeval s Chopinovimi Nokturni za katere je koreografijo Ssss… pripravil prav tako mednarodno priznan koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug, zaključil pa se bo z Zanellovim baletom Obredje na glasbo enega najbolj revolucionarnih skladateljev 20. stoletja Igorja Stravinskega.

Maurice Ravel je Bolero, ki velja za njegovo najbolj znamenito delo, napisal po naročilu ruske balerine Ide Rubinstein. Premierno so ga izvedli v pariški Operi leta 1928, kjer je požel velik uspeh, plesnemu svetu pa je najbolj poznan v interpretaciji Mauricea Béjarta iz leta 1961. Zanellova interpretacija črpa iz osnovne Ravelove zamisli o večnem glasbenem boju za prevlado med ritmom (močjo) in melodijo (lepoto), ki jo Zanella podčrtuje z mislijo, da razum (melodija, lepota) v spopadu s silo moči zmaga le redkokdaj.

Clugov nočni šepet in Zannelov obred vojne
Edward Clug se je glasbe Frédérica Chopina lotil s šepetom; njegov "ššš" pa ni mišljen kot ukaz, temveč ostaja odprt kot povabilo k tišini.

Igor Stravinski je za časa svojega življenja veljal za enega revolucionarjev, ki je s svojim načinom komponiranja premikal meje glasbenega ustvarjanja. Baletna glasba Pomladno obredje (Le Sacre du printemps) se uvršča med poglavitne primere njegovega edinstvenega komponiranja. Zanella je želel gledalcem s koreografijo Obredja ponuditi svoje prepričanje o tem, da je obred, ki ga že vso človeško zgodovino najvztrajneje izvajamo, obred vojne. "Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir," pravi.

V predstavi pleše številna zasedba domačih baletnih solistov, baletnega zbora, sodelujejo pa tudi študenti Višje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Scenska in kostumska podoba je delo Zanelle in Thomasa Mike, oblikovalca svetlobe sta Andrej Hajdinjak in Tomaž Premzl. Orkestru s koncertnim mojstrom Gregorjem Travnom in pianistom Petrom Milićem bo dirigiral maestro Kevin Rhodes.