Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bosta v koprodukciji s Cankarjevim domom in v sodelovanju s Züriško operno hišo predstavo Faust premierno uprizorila v dvorani Ondine Otte Klasinc v petek, 10. novembra, ob 19.30.

Predstava je po motivih kultne tragedije oziroma filozofske drame Johanna Wolfganga von Goetheja o vedoželjnem alkimistu in učenjaku Faustu iz leta 1808. Po besedah Edwarda Cluga gre za največji baletni spektakel, ki so ga do zdaj uprizorili v mariborskem baletu. Pojasnil je, da se je sodelovanje v Zürichu začelo leta 2015, ko so sprva načrtovali postavitev baleta Mojster in Margareta, a so se nato raje odločili za Fausta. "To je bil moj drugi narativni celovečerni balet, ki sem se ga lotil po Peeru Gyntu. Po Peeru Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo," je povedal Clug, ki je tudi umetniški vodja mariborskega Baleta. Predstava z glasbo Milka Lazarja je bila v nemško govorečem prostoru velik uspeh, Cluga pa veseli, da lahko to zgodbo zdaj predstavi še slovenskemu občinstvu.

Spektakel, ki tudi s parodijo razkriva paradokse našega bivanja
Kot se je skozi zgodovino gledališča večkrat pokazalo, so se odrske priredbe književnih klasikov izkazale za različno uspešne – od popolnih fiaskov, zvestih reinterpretacij pa vse do brezhibnih spektaklov, ki popolnoma samozadostno učinkujejo v okviru lastnega medija, so zapisali v mariborskem gledališču.

Dodali so, da podobno velja za Goethejevega Fausta, ki pa "kljub velikemu številu glasbenih inscenacij še vedno ostaja velik izziv v domeni plesne umetnosti. Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja."

Po koreografovih besedah je "balet Faust, katerega zgodba je skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti".

V Sloveniji še bolj izpopolnjena verzija predstave
Po Clugovih besedah bo na mariborskem odru zaživela še bolj izpopolnjena verzija Fausta kot v Zürichu, ki pa prav tako sledi osrednjemu cilju, kako skozi glasbo in gib povedati tisto, kar je povedal Goethe z besedami: "Nočem poučevati ali posredovati kakšnih skritih sporočil, razen tega, kar je napisal Goethe, in to tako, kot ga jaz doživljam." Lazar je dodal, da sta imela pri ustvarjanju partiture ves čas v mislih, "da je treba Fausta pripeljati v današnji čas. /…/ Skozi ta balet želimo pripovedovati o današnjem času."

"Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost," je prav tako poudaril Clug in dodal, da "nagel tempo sodobnega življenja, v katerem velikokrat izgubljamo lastno substanco, svoj jaz, tako nezadržno vodi v stanje nenehne nasičenosti in mimobežnosti, s tem pa postajajo najrazličnejše skušnjave vedno bližje in lažje dostopne".

Dirigent Simon Krečič je dejal, da gre glasba "na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna. Opazi se, da je šla z roko v roki z dramaturgijo in konceptom koreografa, a ima drugačno funkcijo kot pri klasičnem baletu; ne opisuje dogajanja na odru, ampak ga po drugi strani zelo podpira, je močan temelj za pripovedovanje te kompleksne zgodbe."

Iskanje razkošja v doživetju: izčiščena, a hkrati bogata podoba predstave
Po Clugovih besedah je podoba predstave izčiščena, a kljub temu bogata. "Razkošje iščemo v doživetju," je poudaril. Marko Japelj je avtor scene s prevladujočo "črno škatlo", premičnimi zasloni in videoprojekcijami, Leo Kulaš pa je poskrbel za kostume. Oba sta del ekipe, s katero Clug sodeluje že več kot dve desetletji. Za oblikovanje svetlobe skrbi Martin Gebhardt, za oblikovanje videa pa Tieni Burkhalter.

V naslovni vlogi bosta nastopila solista Baleta SNG-ja Maribor Davide Buffone in Ionut Dinita, v vlogi Mefista pa gosta iz Basla Thomas Martino in Daniel Domenech. Ob njih nastopajo še Monja Obrul/Asami Nakashima, Olesja Hartmann Marin/Branka Popovici, Evgenija Koškina/Tea Bajc, Matteo Magalotti/Tomaž Viktor Abram Golub, Tijuana Križman Hudernik/Catarina de Meneses, Luka Pitamic ter baletni ansambel in Simfonični orkester SNG-ja Maribor.