V primerjavi s televizijo Langeovo delo ne omogoča branja na prvi pogled. Ker v njih ni intervencije montaže ali uporabe dramatičnih sekvenc večkratnih posnetkov in različnih kotov kamere, Langeovi videi temeljijo izključno na procesu počasnega opazovanja, ki ga narekujejo nepretrgani posnetki. Tako dejanje na zaslonu poteka z isto hitrostjo kot v resničnem življenju. Na fotografiji: Lange, Vern Hume, Gnojenje iz letala, Taranaki, Nova Zelandija, 1974. Fotografija. Iz zapuščine Darcyja Langea. Foto: Moderna galerija
V primerjavi s televizijo Langeovo delo ne omogoča branja na prvi pogled. Ker v njih ni intervencije montaže ali uporabe dramatičnih sekvenc večkratnih posnetkov in različnih kotov kamere, Langeovi videi temeljijo izključno na procesu počasnega opazovanja, ki ga narekujejo nepretrgani posnetki. Tako dejanje na zaslonu poteka z isto hitrostjo kot v resničnem življenju. Na fotografiji: Lange, Vern Hume, Gnojenje iz letala, Taranaki, Nova Zelandija, 1974. Fotografija. Iz zapuščine Darcyja Langea. Foto: Moderna galerija

Na predavanju je spregovorila kustosinja iz novozelandske galerije Govett-Brewstar Art Gallery Mercedes Vicente, razstava novozelandskega začetnika videa pa bo na ogled do 20. septembra.

Gre za pregled Langeovega umetniškega opusa, glavna tema razstave pa je delo. Ljudi pri delu je v angleških tovarnah, rudnikih in šolah umetnik začel snemati leta 1972, nato pa nadaljeval z dokumentiranjem delavskega življenja na podeželju v Novi Zelandiji in Španiji.

Projekt umešča Langeovo delo v kategorijo socialnih dokumentarnih filmov in fotografije ter ima take ideološke korenine kot delo fotografov Dorothee Lange in Lewisa Hinea za ameriški FSA (Farm Security Administration) v 30. letih.

Langeovo nenehno eksperimentiranje s strukturalnimi možnostmi gibljivih in negibljivih prizorov je pripeljalo k hkratni uporabi in snemanju fotografij, filma in videa, pri tem pa je nastal nepretrgan prikaz ljudi med opravljanjem vsakodnevnih delovnih nalog.
Video kot medij kritike in analize
Prvi prenosni video je lahko v primerjavi s filmom in fotografijo zaradi svoje neposredne, posnete povratne informacije postal medij kritike in analize ter katalizator družbenih sprememb. Svoj odnos do ljudi je Lange na posnetkih poglobil tako, da jim je posnetke predvajal. Za študije dela v šolah v Birminghamu in Oxfordshiru je na primer posnel učitelje v učilnici, nato pa še odzive učiteljev in njihovih učencev na posnetke.

Razvoj estetike videa v nastajanju
Ker sprva ni bilo elektronske opreme za poznejšo obdelavo posnetkov, je bil večji poudarek na procesu nastajanja, to pa je dodatno spodbudilo razvoj estetike videa "v nastajanju". Poudarek na procesu nastajanja je znan tudi iz drugih sodobnih umetniških praks iz 70. let, na primer konceptualne umetnosti, performansa in "landa arta".

Darcy Lange (1946-2005) svojih posnetkov nikoli ni obravnaval kot končnega izdelka, marveč "raziskave" in "izobraževalni proces". Njihov sestavni del so tudi odzivi ljudi nanje, ki vodijo umetnika pri nadaljnjem snemanju. Ker je Lange razkril proces, so njegovi posnetki postali študije snemanja videov kot delovne aktivnosti.