Skoraj tri kilometre dolg zid so odkrili v gozdu Dossone della Melia v pokrajini Kalabrija. Foto: Archeological Institute of America
Skoraj tri kilometre dolg zid so odkrili v gozdu Dossone della Melia v pokrajini Kalabrija. Foto: Archeological Institute of America

Na zid so naleteli lokalni okoljevarstveniki in nanj opozorili arheologe. Ti so najdbo analizirali z naprednimi metodami radarskega in laserskega skeniranja ter opravili analizo vzorcev zemlje, piše Art News.

Uveljavljen rimski obrambni sistem
Sistem jarka in nasipa (lat. fossa in agger) je bil uveljavljen rimski obrambni sistem. Ta nedavno odkriti zid in obrambni nasipi se na primer raztezajo na dolžini skoraj tri kilometre skozi gozd Dossone della Melia. Vzporedno z zidom je nekoč potekal globok jarek.

"Zid je nekakšna ovira zaradi svoje topografske lokacije in drugih dejavnikov, kot je odsotnost vrat," je za portal Live Science povedal Andrea Maria Gennaro, ki je v okviru italijanskega ministrstva za kulturo pristojen za arheologijo in je sodeloval pri izkopavanjih. Zid "celotno veliko ravno površino deli na dva dela," je izpostavil.

Zid, zgrajen pod konzulom Krasom
Glede na dognanja raziskovalcev je leta 71 pr. n. št. dal zid in jarke zgraditi rimski general in takratni konzul Mark Licinij Kras (Marcus Licinius Crassus), da bi zadržal Spartaka in njegovo vojsko. Ta prizadevanja so dokumentirana v več zgodovinskih zapisih, med katerimi je na primer Krasovo življenje, ki ga je napisal grški filozof Plutarh. Strokovnjaki menijo, da je Spartak tako rekoč napadel zid, da bi se prebil skozi Krasovo past. "Po poskusu odhoda na Sicilijo se Spartak ni mogel premikati po obalnih cestah zaradi Rimljanov, zato je bil edini način, da bi šel na polotok in pobegnil, prečkanje Aspromonteja, gore v Italiji," je pojasnil Gennaro.

Najslavnejši upor sužnjev v zgodovini
Skupaj s približno 70 zasužnjenimi gladiatorji je Spartak pobegnil iz šole v Kapui, ki leži približno 25 kilometrov severno od Neaplja, in se vključil v vrsto uporov sužnjev proti Rimski republiki. Spartakov upor, ki je potekal med letoma 73 in 71 pr. n. št. ter se je v zgodovino zapisal kot tretja suženjska vojna. Čeprav je bil upor nazadnje zadušen, je Spartak vodil številne uspešne bitke po italijanskem podeželju, kar je predstavljalo veliko grožnjo Rimljanom in spodbudilo nastanek rimskega imperija.

Zgodba Spartakovega upora je doživela več ekranizacij, nedvomno je najslavnejša epska drama Spartacus, ki jo je leta 1960 po scenariju Daltona Trumba režiral Stanley Kubrick, v naslovni vlogi pa je nastopil Kirk Douglas (desno). Foto: AP
Zgodba Spartakovega upora je doživela več ekranizacij, nedvomno je najslavnejša epska drama Spartacus, ki jo je leta 1960 po scenariju Daltona Trumba režiral Stanley Kubrick, v naslovni vlogi pa je nastopil Kirk Douglas (desno). Foto: AP

"Menimo, da smo identificirali lokacijo spopada"
Ekipa arheologov je odkrila tudi več kosov zlomljenega železnega orožja, kot so ročaji mečev, velika ukrivljena rezila, konice kopij in ost sulice. Kot so zapisali pri Arheološkem inštitutu Amerike, vse kaže na bojevanje na tej lokaciji. "Začeli smo proučevati orožje, najdeno ob zidu, in najbližje primerjave so z orožjem iz poznega obdobja republike. (...) Menimo, da smo identificirali lokacijo spopada," je še dejal Gennaro.

Spartakov upor se je torej začel med gladiatorji v Kapui, ki so se jim pridružili še drugi sužnji. Mark Licinij Kras je upor okoli 60.000 sužnjev zatrl na ukaz senata, kar mu je uspelo po dveh letih bojevanja. Del sužnjev je poskusil pobegniti, vendar jih je prestregel rimski vojskovodja Pompej Veliki, ki se je vračal iz Španije. Kras je v znak maščevanja dal okoli 6000 ujetnikov pribiti na križe ob Apijevi cesti. Tudi Spartak je umrl med boji leta 71 pr. n. št., star 32 let.