Z novimi prostori bo arhiv optimiziral svoje delovanje ter zagotovil ustreznejše varstvo in večjo dostopnost gradiva.

Glede na prvotni terminski načrt so v dobrem letu nabrali za od dva do tri mesece zamude, priznava Cvelfar. Med samo izvedbo je bila namreč ugotovljena potreba po spremembi obsega določenih del, ki so posledica vsebinskih in količinskih razhajanj med dejanskim stanjem in projektno dokumentacijo, ter po oblikovanju optimalnejših tehničnih rešitev.

Terminski načrt je sprva predvideval zaključek gradbenih del letos jeseni. Zaradi zgoraj opisanih okoliščin in tudi zagotovitve zadostnih proračunskih sredstev bo projekt predvidoma podaljšan do marca 2024, ko načrtujejo pridobitev uporabnega dovoljenja. Sledila bo montaža notranje opreme, selitev v nove prostore pa je realno pričakovati konec poletja 2024, je zapisal Cvelfar.

Trenutna razseljenost predstavlja logistični izziv
Arhiv RS bo v obnovljenem in dozidanem osrednjem traktu kompleksa na Poljanski 40 pridobil skoraj 6300 kvadratnih metrov tlorisne površine. V vzhodnem traktu objekta na Kapusovi 4 ima arhiv že od leta 2006 v upravljanju in uporabi depojske prostore v izmeri skoraj 5000 kvadratnih metrov, eno etažo uporablja Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Trenutno sicer Arhiv RS deluje na več lokacijah po Ljubljani – na Zvezdarski, Zemljemerski in Poljanski oz. Kapusovi, kar po Cvelfarjevih besedah predstavlja logistične in organizacijske izzive. Poleg tega ima v Borovcu pri Kočevski Reki depo za filme na gorljivi nitratni osnovi.

Po obnovi osrednjega, severnega, trakta kompleksa na Poljanski 40 bo Arhiv RS tja lahko preselil vse zaposlene, delovne prostore arhivistov, delavnice in laboratorije, čitalnico in druge prostore za uporabnike, knjižnico, prav tako bo tam urejena varna soba oz. podatkovni center za arhivsko gradivo v elektronski obliki.

Arhiv bo izpraznil dosedanje matične prostore v Gruberjevi palači na Zvezdarski 1 ter najete poslovne oz. delovne prostore na Zemljemerski. Del arhivskega gradiva – za dobro tretjino vsega gradiva oz. okrog 12.000 tekočih metrov – pa bo še ostal na Zvezdarski v depojih Virant in Rožna.

Za zdaj le delna uresničitev vizije
Arhiv je tudi že pripravil idejno zasnovo za dograditev depojskih in drugih prostorov na južnem robu kompleksa ter funkcionalno povezavo vseh traktov, a bo uresničitev načrtov, ki bi prostorsko vprašanje osrednjega slovenskega državnega arhiva dokončno rešili, po Cvelfarjevih besedah očitno morala še počakati.

Vodstvo Arhiva RS se po Cvelfarjevih besedah dobro zaveda, da so ustrezni prostori osnovni pogoj za zakonsko skladno in kakovostno izvajanje arhivske javne službe. Zato so si v preteklih letih močno prizadevali, da so končno začeli obnovo stavbe, ki je bila že leta 1994 namenjena potrebam osrednjega slovenskega državnega arhiva.

Dodal je: "Ne smemo pa pozabiti niti na to, da bo aktualna naložba rešila desetletja propadajočo stavbno dediščino na Poljanski cesti, objekt revitalizirala, mu dodala nove vsebine, s tem pa okrepila kulturno ponudbo na ravni države in njenega glavnega mesta. Izboljšan bo dostop do storitev arhiva, ki bo lahko bolj kakovostno izvajal javno službo, za katero je bil ustanovljen."

Stavbe si ne bodo delili z Muzejem slovenske osamosvojitve
Na Poljanski cesti naj bi sicer prostore dobil tudi Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je leta 2021 ustanovila vlada Janeza Janše. Ob združitvi omenjenega muzeja z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je ministrica za kulturo Asta Vrečko pojasnila, da so bili prostori na Poljanski cesti ves čas in so še vedno namenjeni izključno Arhivu RS ter da znotraj veljavnega gradbenega dovoljenja njihova namembnost ni bila nikoli spremenjena.