Sorodna novica Zgodovinska enigma Reichstagsbrand - ognjeni krst nacističnega terorja

Zgodovinarji se niso mogli nikoli dokončno zediniti okrog tega, ali je incident Hitlerju v naročje padel po naključju ali pa je bilo vse skupaj načrtovana, tajna operacija. 90 let pozneje bodo poskušali odgovore najti s pomočjo izkopa ostankov mladega komunista, ki naj bi bil edini storilec tistega usodnega večera, 27. februarja 1933.

Našli so pravi neoznačeni grob
V organizaciji Združenje Paula Benndorfa, ki skrbi za leipziška pokopališča, so za časopis Guardian potrdili, da so v januarju nadzorovali izkop človeških ostankov, ki so bili medtem že "onkraj vsakega dvoma" identificirani kot Marinus van der Lubbe, 24-letni nizozemski komunist, ki je požig priznal in bil posledično obsojen na smrt.

Glavni cilj izkopavanja je bil potrditi, ali je van der Lubbe dejansko pokopan v neoznačenem grobu na leipziškem pokopališču, in če je, njegov grob primerno označiti. Vseeno pa ob tej priložnosti patolog preverja tudi, ali so v telesu prisotni ostanki toksinov, je povedal predsednik organizacije Alfred Otto Paul.

Pod vplivom mamil med pričanjem na sodišču?
Van der Lubbejevo lenobno vedenje med sojenjem je povod za dolgoletna ugibanja, da je bil mladenič pod vplivom mamil – bodisi da bi iz njega izvabili priznanje ali pa da bi zagotovili njegovo tišino v povezavi z morebitnimi sodelavci. Nekateri zgodovinarji upajo, da bo patološko poročilo priskrbelo vsaj posredne dokaze, da je bil mladi zidar samo grešni kozel za prave načrtovalce požiga.

Vse več je "teoretikov zarote"
Podporniki teorije o nacistični zaroti so sicer med zgodovinarji v manjšini, a ima ideja v zadnjih letih vse več privržencev. Konsenz okrog tega, da je bil storilec en sam, je stroka posvojila v šestdesetih, ko je nekdanji tajni agent Fritz Tobias izdal knjigo; v njej je požar v Reichstagu predstavil kot "golo srečo, napako", ki je "sprožila revolucijo". Tej interpretaciji so sledili številni ugledni akademiki, ki idejo o nacistični zaroti zavračajo kot "teorijo zarote".

Požig je priznal
Tobiasova šola ima dva močna argumenta. Prvič, poročila iz tistega časa pripovedujejo o tem, kako presenečeno je bilo nacistično vodstvo nad novico o požaru; menda so bili celo panični, ker so nekateri mislili, da je napad začetek komunistične revolucije. Drugič, van der Lubbe je požig priznal. Bil je edini aretirani osumljenec in vse do svoje usmrtitve z giljotino je vztrajal, da je napad načrtoval in speljal sam. Po lastnih besedah je hotel navdihniti delavce, da bi "se uprli kapitalistični nadvladi in fašističnemu prevzemu oblasti".

Vodilna knjiga "spregleda" neprijetna vprašanja
Kljub temu pa zgodovinarji ne vedo, kako je lahko van der Lubbe, ki je bil izjemno slaboviden, ni poznal notranje razporeditve v parlamentu in je imel na razpolago samo nekaj vžigalnikov, dejansko povzročil tako katastrofalno škodo. Pred desetletjem je ameriški akademik Benjamin Carter Hett odkril pismo sodnega izvedenca, kemika, ki ugotavlja, da je bil ogenj v Reichstagu "vnaprej pripravljen in izveden s tekočim pospeševalcem". Tobias je te dokument videl, a ga v svojo knjigo ni vključil.

"Če se vprašamo, ali bi Marinus van der Lubbe napad lahko izpeljal sam, dokazi ne puščajo nobenega dvoma," je Carter Hett pojasnil za Guardian. "Nobenega načina ni, da bi lahko v 15 ali 20 minutah, kolikor jih je imel, požgal celotno plenarno dvorano. Potreboval je pospeševalec."

Zakaj bi se komunist povezal z jurišniki?
Carter Hett je prepričan, da "zakoni verjetnosti" nakazujejo, da je ogenj podtaknila četica mož, pripadnikov paravojaške enota SA, ki leta 1933 ni bila v celoti pod vodstvom političnega vrha. To sicer ne pojasni, kako jim je uspelo rekrutirati zavzetega komunista. "Res je, da nimamo nobenih dokazov v povezavi s tem, kako naj bi prišlo do naveze med van der Lubbejem in jurišnim oddelkom," priznava. "Še vedno se zdi popolnoma noro, da bi za grešnega kozla izbrali tega neuravnovešenega, skoraj slepega mladeniča."

Američan je leta 2014 izdal knjigo Burning the Reichstag, ki sicer ni prepričala vseh, je pa spodbudila javni diskurz, ki je danes lahko bolj konstruktiven kot v ideološko napetem času hladne vojne.

"Na novo bomo pisali zgodovino"
"Prej sem pristajal na konsenz, da je bil van der Lubbe edini storilec v napadu, čeprav so mi nekateri znanstveni dokazi dali misliti," priznava Ian Kershaw, eden od vodilnih strokovnjakov za zgodovinsko poglavje nacizma. "V zadnjih letih sem postal bolj odprtega duha okrog tega, kdo je zanetil požar, čeprav alternativnega scenarija še nimamo." Kershaw sicer dvomi, da bi toksikološko poročilo lahko podalo kakršne koli dokončne odgovore.

Je pa zato prej omenjeni Alfred Otto Paul večji optimist: napovedal je, da bodo izsledki patološkega poročila, ki še ni bilo dokončano, "monumentalni". "Na novo bomo morali napisati zgodovino."