Simpozij Baron Žiga Zois: Nova spoznanja so pripravili ob 200-letnici Zoisove smrti, na njem pa bodo po besedah poznavalca tematike Luke Vidmarja predstavili nova odkritja, povezana s Zoisovim življenjem in prizadevanji na različnih področjih.

Simpozij je včeraj uvedel koncert, na katerem je bilo med drugim mogoče slišati nekaj del skladatelja in Zoisovega sorodnika Francesca Pollinija, znanstveni del pa se je začel danes zjutraj.

Prvi del simpozija obravnava Zoisov prispevek h književnosti, razvoju slovenskega jezika, mecenstvu slovenskim jezikoslovcem in literatom, ki jim bodo sledili referati o prav tako pomembnem Zoisovem delovanju na gospodarskem področju. Kot je poudaril Vidmar, je bila prav gospodarska dejavnost vir Zoisovega bogastva, s katerim je lahko finančno podpiral svoje kulturne podvige. Zois je bil pred Ilirskimi provincami eden najbogatejših ljudi na Kranjskem.

Sorodna novica Zoisova knjižnica, vozlišče razsvetljenske kulture pri nas, odpira svoja vrata

Nekaj prispevkov bo posvečenih geologiji in mineralogiji, še enemu izmed področij, ki se jima je Zois strastno posvečal. Predstavili bodo zgodovino gradnje Zoisove palače, dva prispevka se bosta nanašala na glasbo pri Zoisovih, Vidmar pa se bo v svojem prispevku dotaknil Zoisovega političnega delovanja. V njem bo predstavil stike, ki jih je imel Zois s francoskimi in avstrijskimi oblastniki. Kot pove Vidmar, so se ti na Zoisa obračali kot na enega najpomembnejših ljudi na Kranjskem, sam pa je pri njih iskal ugodnosti tako za slovenščino in slovensko kulturo kot za svoje gospodarske posle.

Zois je imel stike z vso evropsko družbeno in intelektualno elito svojega časa in bil njen enakopraven član. Z nekaterimi člani se je obiskoval, z drugimi pa je stike ohranjal prek pisem. Med drugim naj bi imel korespondenco tudi s pustolovcem Giacomom Casanovo, o čemer je pred kratkim izšla tudi knjiga.

V tedanjem času je na Kranjskem obstajalo več razsvetljenskih plemičev, ki so se zanimali za naravoslovje in pospeševali napredek tehnike, vendar se je samo Zois odločil za slovensko identiteto. Obenem je pomemben tudi zato, ker ni le finančno podpiral izdaje cele vrste slovenskih knjig, ampak je njihove avtorje, kot so Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar in Valentin Vodnik, tudi idejno vodil in bil njihov mentor.

Pomembna je bila Zoisova zavzetost za slovenski jezik kot uradni šolski jezik. Tedanji francoski oblastniki niso poznali jezika na območju Ilirskih provinc, zato so nameravali v šole uvesti srbohrvaščino oz. štokavsko narečje. To bi tudi izvedli, če ne bi Zois in Valentin Vodnik francoskim vladarjem pojasnila, da na Kranjskem govorijo slovensko in zato potrebujejo učbenike v slovenščini.

Kot poudarja Vidmar, "bi bil brez Zoisa razvoj Slovencev v moderen evropski narod bistveno počasnejši in revnejši. Brez njega ne bi bilo ne Linharta, ne Vodnika ne Kopitarja." Zois je svoj močan družbeni vpliv uporabil za podporo slovenščini, česar mu ne ni bilo treba, še pove Vidmar iz Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Zois je prispeval tudi k razvoju naravoslovnih znanosti. Tako je denimo kot zbiralec primerkov mineralov, rastlin in živali, ki še niso bili evidentirani, pošiljal na Dunaj v preučitev. Med drugim je spodbujal tudi raziskave človeške ribice, katere primerke je pošiljal naravoslovcu Karlu von Schreibersu na Dunaj.