Lastnik zemljišča, na katerem je sicer strogo prepovedana kakršna koli gradnja, že zadnja dva meseca ignorira navodila Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH), ki ga poziva k prekinitvi gradbenih del. Del mehiške javnosti je zgrožen, češ da oblasti niso sposobne zavarovati ruševin Teotihuacána, ki ni samo eno najpomembnejših arheoloških najdišč na celini, ampak tudi ena osrednjih turističnih atrakcij v Mehiki. Mediji sicer imena lastnika zemljišča ne razkrivajo.
Kdo je skrivnostni gradbenik, ki se ga ne da ustaviti?
Direktor arheološkega področja Teotihuacán Rogelio Rivero Chong je v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters poudaril, da policijska nezmožnost intervencije kaže na to, da lastnik očitno ve, da lahko nekaznovano počne, kar mu pade na pamet.
V aprilu je inštitut INAH vložil ovadbo na zveznem tožilstvu in se pri tem skliceval na uničevanje arheološke dediščine. A še prejšnji teden so predstavniki INAHA na gradbišču našteli okrog 60 delavcev, so v sporočilo za javnost zapisali na ministrstvu za kulturo. (Tožilstvo se ne odziva na novinarska poizvedovanja o statusu ovadbe.)
"Kraj, kjer možje postanejo bogovi"
Mestna država Teotihuacán se je razvila na ozemlju današnje osrednje Mehike. Mesto je značilno podobo dobivalo med 1. st. pr. n. š. in 250 n. š. Na vrhuncu svoje moči (med letoma 200 in 650 n. š.) je mesto obsegalo 20 kvadratnih kilometrov in verjetno štelo od 125.000 do 200.000 prebivalcev, kar pomeni, da je spadalo med največja mesta na svetu. Sredi prvega tisočletja je mesto dobilo vodilno kulturno vlogo v Srednji Ameriki, na začetku 8. stoletja pa je doživelo nagel zaton.
Kaj se je zgodilo z mestom, ni znano, saj je bilo ob prihodu Aztekov že zapuščeno. Šele Azteki so ga poimenovali Teotihuacán, kar naj bi pomenilo kraj, "kjer možje postanejo bogovi".
Danes je metropola, ki leži slabih 50 kilometrov severovzhodno od Ciudada de Mexica, najbolj znana po orjaških piramidah, posvečenih Luni in Soncu. O civilizaciji Teotihuacána še danes v resnici vemo zelo malo: ne vemo, kateri jezik so govorili, njihove pisave v glifih – če sploh je pisava – prav tako še niso razvozlali. Omeniti je treba, da so Azteki, ki so to območje zasedli pozneje, častili teotihuacanske piramide in jih ohranili za potomce.
Arheologi predvidevajo, da se je mesto razvijalo predvsem po zaslugi obrtnikov, pa naj so bili to kamnoseki, lončarji, šivilje ali pa številni izdelovalci rezil iz obsidiana, po katerih je mesto slovelo.
Parcela, kjer še ležijo neodkopani arheološki zakladi
Po besedah Rivera Chonga se oblasti že leta trudijo na tem območju zaustaviti nelegalne gradnje, ki se pogosto odvijajo ponoči in ob koncih tedna. Lokalni inšpektorji po navadi na kraj zločina pridejo prepozno, da bi lahko kar koli preprečili.
Gradbišče v bližini Teotihuacána je obdano z visokim zidom, nahaja pa se na območju Oztoyahualco, ki je bilo po prepričanju strokovnjakov eno najstarejših predelov metropole. V preteklosti so arheološke preiskave pokazale, da je tam najverjetneje še vedno zakopan ceremonialni kompleks, ki ga tvori vsaj 25 struktur, od tega trije templji.
V zadnjem času je vlado k ukrepom pozvalo več uglednih akademikov. "Zame je to res boleče," je komentirala Linda Manzanilla, legenda arheoloških izkopavanj na tem območju. V osemdesetih je bila prav ona del ekipe, ki je odkrila rezidenčno četrt Oztoyahualco, dom izdelovalcev štukatur in lokacijo ogromnih delavnic obsidiana.
Prepričana je, da so na območju, ki ga trenutno razkopavajo buldožerji, še neodkrite ruševine gosto poseljenega mestnega predela. "Zelo verjetno je, da se tam nahajajo zelo veliki kompleksi."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje