Te se že povezujejo v pripravi obširnega programa, ki bo z razstavami, predavanji, vodenji po lokacijah upora, s publikacijami in novimi učnimi poti osvetlil upor, ki je bil neke vrste vrhunec širših družbenih vrenj, približno stoletje trajajočega upiranja kmečkega prebivalstva v tem prostoru in dogajanja, ki je v ospredje postavilo tlačeni in spregledani del srednjeveške in zgodnjenovoveške družbe.

Upor je pretresel širše območje Posavja, Hrvaškega Zagorja in Kozjanskega, zato je smotrno zgodbo pripovedovati skupaj. V projektu se povezuje skupina kulturnih ustanov iz Posavja – Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturni dom Krško in Posavski muzej Brežice –, ki bodo skupaj z mrežo Gradovi Posavja in v sodelovanju z Muzeji Hrvatskega Zagorja ter Muzejem Brdovec pripravili obsežen celoletni program. Ta bo temeljil tako na zgodovinskih dognanjih kot tudi sodobnih dojemanjih tega prelomnega dogodka.

Hrvaško-slovenski kmečki upor je najintenzivnejše obdobje doživel na začetku februarja leta 1573. Upor ni bil prvi v našem prostoru, bil pa je do tistega trenutna najbolje organiziran.

Prvi oborožen spopad v prostoru Posavja se je zgodil 3. februarja, ko je več kot 2500 kmetov pod vodstvom vojaškega poveljnika upornikov Ilije Gregorića napadlo mesto Brežice. V naslednjih dneh sta se na območju, ki spada danes na slovensko stran, odvili še bitki na Krškem in Kunšperškem polju, kmečka vojska pa je bila nato 9. februarja dokončno poražena v bitki pri Stubici.

Dogodek, ki sicer v zgodovinopisju ni pustil zanesljivih virov, je v zadnjih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine. Zaznamovanje 450. obletnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora bo zato posvečeno predvsem sodobnim perspektivam in predstavitvam dogodka.

Neformalno združenje Gradovi Posavja vključuje upravljavce šestih gradov v Posavju: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki upravlja nekdanji samostan v Kostanjevici na Krki, Kozjanski park Podsreda, ki upravlja grad Podsreda, Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg, ki upravlja grad Rajhenburg, KŠTM Sevnica, ki upravlja grad Sevnica, Posavski muzej Brežice, ki upravlja grad Brežice in Terme Čatež, ki so lastnice gradu Mokrice ter ruševine gradu Svibno in Kunšperk.