Študijo je opravila nemška raziskovalna skupina LINGO (Leave it in the Ground Initiative). Glede na poročilo se bo pridobivanje fosilnih goriv na območjih Unesca v prihodnjih desetletjih povečalo za več kot 70 odstotkov – kljub pozivom k odpravi tovrstnega ravnanja. Poročilo z naslovom Črpanje za vsako ceno so objavili pred vrhom o biotski raznovrstnosti COP16, ki bo med 21. oktobrom in 1. novembrom potekal v Caliju v Kolumbiji.

Povečanje obsega črpanja za več kot 70 odstotkov
Poročilo ugotavlja, da je vsaj 21 rezervatov biosfere Unesco-MAB (Man and the Biosphere Programme oz. Program Človek in biosfera) in območij Unescove svetovne dediščine trenutno ogroženih zaradi aktivnih dejavnosti pridobivanja fosilnih goriv, v ​​nadaljnjih 15 pa so projekti pridobivanja fosilnih goriv v fazi načrtovanja – kar pomeni povečanje za več kot 70 odstotkov. To je kljub zavezi Unesca iz leta 2013, da bo pozival države in industrije k prenehanju tovrstnih dejavnosti na teh globalno pomembnih območjih. Unesco sam nima nobenih pravnih mehanizmov in se lahko zanaša le na nacionalne vlade, da zaščitijo svoje dragocene lokacije.

Skoraj tretjina projektov pridobivanja fosilnih goriv se razvija v državah G20, med lokacijami so med drugim znani nacionalni park Skalno gorovje v Kanadi, atlantski gozdni rezervat Discovery Coast v Braziliji in Veliki koralni greben v Avstraliji. Poročilo navaja, da naj bi predvidene dejavnosti fosilnih goriv na območjih Unesca po vsem svetu proizvedle 11,9 milijarde ton ogljikovega dioksida, ki je ključni dejavnik podnebne krize.

"S fosilnimi gorivi povezani projekti na območjih pod Unescovo zaščito so leta 2024 neopravičljivi in ​​predstavljajo očitno žalitev prizadevanjem za ohranjanje po vsem svetu. Čeprav je Unescov mandat jasen, je njegova moč kot agencije ZN-a omejena pri preprečevanju prodora industrije fosilnih goriv na ta območja. Skrb vzbujajoče je, da se podjetja v državni lasti pripravljajo na vrtanje v zaščitenih regijah po letu 2030. Če države resno razmišljajo o razogljičenju svojih gospodarstev, potem ni opravičila za nadaljevanje teh projektov," je za The Artnewspaper povedala glavna avtorica poročila Alice McGown.

ZAE, kjer je načrtovan megaprojekt, bodo gostili naravovarstveni kongres
Megaprojekt Hail & Ghasha je največji naftno-plinski projekt, načrtovan v katerem od Unescovih biosfernih rezervatov, in sicer v rezervatu Marawah Unesco-MAB v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih (ZAE). Kar je precej ironično, saj bodo prav emirati v prihodnjem letu gostili Svetovni naravovarstveni kongres.

Svetovalec za dediščino in podnebne ukrepe pri federaciji za dediščino Europa Nostra Andrew Potts je pozval k "pravičnemu prehodu" od svetovnega gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, h gospodarstvu, ki ga poganja čista energija. "Črpanje fosilnih goriv iz delov svetovne dediščine in drugih zaščitenih območij ob zavedanju, da posledične emisije toplogrednih plinov prispevajo k škodi prav tem območjem, je globoko zgrešeno. To črpanje je treba končati, hkrati pa zagotoviti pravičen prehod za svetovni jug in druge prizadete skupnosti," je dejal za The Art Newspaper.

"Varstvo kulture se mora nanašati tako na prihodnost kot na preteklost"
"Kulturna dediščina je že pod ogromnim pritiskom zaradi podnebnih sprememb. To poročilo identificira še eno plast, ki ta pritisk vodi do skrajnosti. Varstvo kulture se mora nanašati tako na prihodnost kot na preteklost," pa je povedala Alison Tickell, ustanoviteljica in glavna izvršna direktorica podjetja Julie's Bicycle, ki sodeluje z umetnostnim sektorjem pri reševanju naravne in podnebne krize.