Med obnovo petnajstih pastirskih kalov, močil za napajanje živine, so v kalu na obrobju odročnega Čadrga na Tolminskem naleteli na potopljene in zasute hlode. Domačina Jani in Gorazd Kutin, najditelja hlodov, sta hitro prepoznala, da ne gre za vsakdanje odkritje, saj jelKe ne rastejo v okolici Čadrga že leta. Dele hlodov sta zato predala v analizo, ki je pokazala, da je najstarejši od hlodov star več kot šest tisoč let. Projekt obnove kalov je izvajal javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je najdbo označil za "čudež iz Čadrga".

JZ TNP: "Gre za izjemno odkritje, ki je presenetilo tudi stroko"
"Gre za izjemno stare jelke, primerljive z najstarejšimi kolišči na ljubljanskem barju," je za TV Slovenija povedal Gorazd Kutin, sicer naravovarstveni nadzornik in sodelavec JZ TNP-ja. Starost je potrdila radiokarbonska analiza C14, ki jo je izvedel laboratorij na Dunaju. "Dendrokronološko analizo je opravil Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, vendar datacija (zaradi previsoke starosti) ni bila uspešna, zato so na Oddelku za lesarstvo pripravili in v analizo poslali dodatni vzorec v laboratorij na Dunaju. Datacija je razkrila, da je les star okoli 6560 let," so zapisali na spletni strani Triglavskega narodnega parka. Analiza je potrdila celo, da "so vsi kosi starejši od 2000 let, kar je register za to obdobje, en od vzorcev pa je šel na analizo C14, ki je pokazal, da je staro 6500 let," je povedal Jani Kutin.

Les najstarejše jelke datira v leto okoli 4536 pred našim štetjem
Obnova starega kala v Lazeh v Čadrgu na primorski strani parka se je začela februarja lani. Ob izkopu so pod muljem na globini približno enega metra naleteli na večje kose debel iglavcev, za katere se je pozneje izkazalo, da gre za les jelke. V ilovnatih plasteh kala je bilo zakopanih šest hlodov jelk, katerih les je zdrav in celo primeren za obdelavo. "Ker smo ocenili, da je les lahko star, sem hlode pripeljal domov, spravil na hlev, premočen les je treba čim prej posušiti," je za TV Slovenija dejal Jani Kutin. "Ko smo potegnili les ven, je teklo od njega. Zdaj se je v plohih popolnoma posušil in je lažji kot suha smreka."

Zaradi primernih okoliščin je les še vedno primeren za obdelavo
"Da bi les najbolje ohranili, smo ga takoj spomladi razrezali na plohe in ustrezno posušili. Gre za izjemno dobro ohranjen les, ki le nekaj minut po razrezu oksidira in se obarva sivo, vendar ohranja primerno trdnost, zato se bo dalo iz njega tudi kaj narediti," so zapisali v spletni objavi. Po sklepanju Gorazda Kutina je prihajalo do večjih neurij in so bila drevesa podrta najverjetneje zaradi vetrolomov. A kako je lahko les ostal tako zdrav, da Jani Kutin razmišlja, da bi iz njega ustvaril pohištvo ali kakšen glasbeni inštrument?

Les v vodi in mulju ostaja brez kisika in zaradi tega je ostal odlično ohranjen. V listu končnega poročila Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so ga tudi objavili na Facebookovem profilu, piše, da "debla niso rasla istočasno" in da je identifikacija lesa potrdila, da "gre v vseh primerih za les navadne jelke". Zdaj ostajamo v pričakovanju, kaj bo iz tega lesa nastalo, saj je Jani Kutin, sicer sirar in glasbenik, najaktivnejši v zasedbah Bakalina in Bakalina Velika, tudi mojster v obdelavi lesa. "Resonanca bo zagotovo posebna," še ocenjuje Jani Kutin.