Ta lokalna turistična organizacija, katere ustanoviteljica je Občina Cerkno, je sredstva pridobila z uspešno kandidaturo na javnem razpisu za preoblikovanje turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah.

Tidldibab – svetovno znana paleolitska piščal
Jama Divje babe leži pod Šebreljsko planoto ter izvira iz obdobja srednjega in začetka mlajšega paleolitika. Raziskane plasti v najdišču so stare od 35.000 do 116.000 let. Leta 1995 so v njem našli iz stegnenice jamskega medveda izdelano glasbilo, zacementirano v bližini ostankov od 50.000 do 60.000 let starega ognjišča.

Sorodna novica Najstarejša piščal nekoč in danes

Piščal je našel vodja arheoloških izkopavanj Ivan Turk, ime tidldibab pa je dobila po začetnicah tistih, ki so jo osmislili kot glasbilo in po arheološkem parku, torej poleg Turka še po akademskem glasbeniku Ljubenu Dimkaroskem in jami Divje babe.

Kako so živeli tukajšnji neandertalci?
Zdaj bodo obiskovalcem v spodnjem delu jame s pomočjo projekcije na steno predstavili arheološke plasti in njihove glavne značilnosti, v zgornjem delu pa bo predstavljena zgodba o življenju na tem območju v obdobju neandertalcev.

Kot navajajo v Lokalni turistični organizaciji (LTO) Laufar, bodo s tako pomočjo sodobne tehnologije jamo približali obiskovalcem, hkrati pa ohranili njeno edinstveno podobo. Obiskovalcem želijo ponuditi pristnejšo izkušnjo, da si bodo lažje predstavljali dogajanje pred 60.000 leti, v obdobju, ko naj bi nastala tam najdena piščal.

Sorodna novica Umrl je Ljuben Dimkaroski, makedonsko-slovenski glasbenik

Nadaljevanje tradicije Dimkaroskega
Glasbenik Boštjan Gombač, ki bo poskrbel za glasbeno podlago prikaza videoposnetkov, namreč nadaljuje delo pokojnega Dimkaroskega, utemeljitelja igranja na najstarejše glasbilo na svetu. Pri snemanju videa so med drugim kot nastopajoči sodelovali člani Turističnega društva Reka, ki so ga pred leti ustanovili tudi z željo po popularizaciji lika neandertalca iz Divjih bab.

Predstavitev digitalizirane zgodbe iz Divjih bab je predvidena v septembru, kar pa ni edina novost pri urejanju Arheološkega parka Divje babe. Do konca leta bo predvidoma pripravljen upravljavski načrt, kar je po navedbah LTO-ja Laufar prvi pogoj za ohranitev in nadaljnji razvoj celotnega območja.