V ekipi, ki je opravila raziskave na skoraj 200 let starem genskem materialu, so bili znanstveniki z nemškega Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo s harvardske in firenške univerze.
Po novem omejitev števila obiskovalcev Pompejev
"V teku imamo več projektov za zmanjšanje pritiska ljudi na lokacijo, ki lahko predstavlja nevarnost tako za ljudi kot za edinstveno in krhko kulturno dediščino," je dejal direktor parka Gabriel Zuchtriegel. "Prizadevamo si za počasen, trajnostni, prijeten in ne množični turizem," je še dodal za nemško tiskovno agencijo DPA.
Posebej predstavljen je primer četverice Pompejcev, za katere se je domnevalo, da je šlo za mater in očeta z dvema otrokoma. "Vsi ti štirje posamezniki so bili moški, kar ovrže teorijo, da bi bili oče, mati in dva otroka. In poleg tega pravzaprav niso bili biološko povezani drug z drugim," je po pisanju Euronewsa povedala Alissa Mittnik z omenjenega nemškega inštituta.
Prav tako je analiza ovrgla teorijo o dvojici, ob pogledu na katero se je v preteklosti sklepalo, da gre za prizor materinskega objema. "Tudi tukaj smo ugotovili, da je bil vsaj en od posameznikov moški," je povedala strokovnjakinja in poudarila, da tudi v tem primeru ni šlo za materinski odnos. S tem so prav tako "ovrgli to najpogostejšo pripoved, ki se je pripovedovala o njiju," je še pojasnila Alissa Mittnik.
Po izbruhu Vezuva so se trupla, zakopana v blatu in pepelu, sčasoma razgradila in tako so tam za njimi ostale praznine, na mestu katerih so v poznem 19. stoletju ustvarili mavčne odlitke. Strokovnjaki so se v nedavni študiji osredinili na 14 odlitkov, pri čemer so DNK ekstrahirali iz fragmentiranih skeletnih ostankov, ki so se pomešali z mavcem.
Raziskavo so opravili, da bi ugotovili spol, izvor in genetsko razmerje med žrtvami. Med drugim jim je uspelo potrditi, da so prebivalci Pompejev prihajali iz različnih okolij, a so bili večinoma potomci priseljencev iz vzhodnega Sredozemlja, kar kaže na širok vzorec gibanja in kulturnih izmenjav v rimskem imperiju.
Študija sicer temelji na raziskavi izpred dveh let, ko so znanstveniki prvič sekvencirali genom žrtve iz Pompejev in potrdili možnost pridobitve starodavnega DNK-ja iz pičlih ohranjenih posmrtnih ostankov.
"Naši znanstveni rezultati na podlagi DNK-ja samo ponujajo dodaten vpogled v prejšnje arheološke in antropološke analize ter nas na neki način prisilijo k premisleku, kdo so ti ljudje pravzaprav bili, v kakšnih medsebojnih odnosih so bili in kako so se vedli v teh zadnjih trenutkih svojega življenja," je sklenila strokovnjakinja z Inštituta Maxa Plancka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje