Javna služba omenjene arhivske enote za Dolenjsko in Belo krajino je s tem ogrožena, pravi vodja enote Iztok Hotko.

Novomeška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana deluje v pretesnih, do konca napolnjenih in neprimernih prostorih močno načetega novomeškega gradu Grm, je na novinarski konferenci dejal Hotko. Gre za veliko prostorsko težavo, ki je povezana z dolgoletnim čakanjem na prenovo gradu Grm, katerega lastnika sta zadnjih približno deset let ministrstvo za kulturo in država.

Kot je dejal, v novomeški arhivski enoti ne morejo več brez težav opravljati službe prevzemanja arhivskega gradiva, depoji pa so polni. Prostori na gradu Grm so tudi neprimerni za hrambo gradiva. V njih vladajo neugodne mikroklimatske razmere, na gradivu se pojavljajo plesen in drugi škodljivi pojavi.

Poleg tega so prostori gradu, v katerem imajo upravne prostore in del depojev, nevarni. Grad je v slabem stanju in se sesuva sam vase, je povedal Hotko.

V zadnjem obdobju se zadeve vendarle premikajo
Dogovori za prenovo gradu in zagotovitev ustreznih delovnih pogojev sicer potekajo od leta 2010, a se vmes zaradi različnih ovir ciklično zaustavljajo. V zadnjem obdobju pa se sicer "zdi, da se zadeve premikajo". Novomeška arhivska služba je pridobila idejno prenovitveno zasnovo, določili so tudi, da naj bi arhivske prostore po njegovi prenovi preselili v nekdanje grajsko gospodarsko poslopje.

Tudi ministrstvo za kulturo je pokazalo zanimanje za ureditev tega vprašanja. V arhivu pa še čakajo na odziv lokalnih skupnosti in Mestne občine Novo mesto. Vse sicer še vedno temelji zgolj na idejnih osnovah, je dejal njen vodja.

V primeru novomeškega gradu, ki ga uporabljajo predvsem Novomeščani, pa bi bilo smiselno, da se tega loti tudi novomeška občina, meni Hotko.

Sorodna novica Mednarodni dan arhivov: v Sloveniji v duhu astronoma Hallersteina

Novomeška dolenjsko-belokranjska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana sicer hrani 577 fondov in zbirk oziroma približno dobrih 2000 tekočih metrov arhivskega gradiva, ki predstavlja neprecenljiv vir za preučevanje upravne, sodne, socialne, gospodarske in kulturne zgodovine Dolenjske in Bele krajine.

Po besedah Hotka hranijo v fondih in zbirkah dokumente, ki osvetljujejo zgodovinski razvoj obeh pokrajin in posamične človeške usode.

Ob obletnici delovanja so na novomeškem Glavnem trgu postavili razstavo na prostem Pol stoletja Janusovega pogleda – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto. S to so počastili tudi 125-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana in današnji mednarodni dan arhivov.