V Kamniku rojena Marija Klobčar, je leta 1982 končala študij slavistike in etnologije ter za diplomsko delo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med letoma 1983 in 1995 je bila kot mlada raziskovalka zaposlena na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti. Doktorirala je leta 1997, ko je bila zaposlena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Leto pozneje je postala sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, kjer dela še danes.
Na rodni Kamnik vezano delo
Iz obsežne znanstvene in strokovne bibliografije Marije Klobučar v utemeljitvi nagrade poudarjajo nekaj monografij, ki kažejo njeno raziskovalno usmerjenost in vsestranskost. To so Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: 20 stoletje. Občina Domžale ter monografija Kamničani med izročilom in sodobnostjo: Življenje Kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne. Tu je še monografija Na poti v Kamnik (2016), etnološko-folkloristična študija kamniškega območja, ki jo je leto pozneje dopolnila še z izborom pesemskih primerov na zgoščenki Hodili so jih poslušat.
Komisija je v utemeljitvi nagrade opozorila na še novo, letošnjo monografijo Poslušajte štimo mojo, ki ponuja zgodovinski in družbenokritični pogled na pojave od igrcev (godcev oziroma muzikantov) do radia. Avtorica v monografiji, nagrajeni s priznanjem odlični v znanosti, obravnava različne skupine potujočih pevcev na Slovenskem od srednjega veka do danes, analizira njihovo ustvarjalnost in opazuje spreminjanje njihovih družbenih vlog. Novost te in tudi prejšnjih nagrajenkinih monografij je premik od literarne k etnološki obravnavi pesmi. Poleg znanstvenih monografij, številnih razprav in člankov so tu še nagrajenkini premišljeni izbori ljudskih pesmi iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta, ki jih je zbrala na zgoščenkah.
Drznost in radovednost, razgledanost in širina
Marija Klobčar na svoji raziskovalni poti posega na raznolika področja in ponuja številne možnosti za interpretacijo. Stalnici njenih raziskav sta razkrivanje vprašanj zgodovine in etnologije na podlagi proučevanja mitologije in pesmi ter pričevanje folklore kot pomembnega izhodišča za zgodovinske obravnave. "Drznost in radovednost, razgledanost in širina jo kažejo kot zrelo znanstvenico, ob tem pa njena znanstvena živahnost priča, da je nagrajenkina znanstvena pot pot razvoja, da je še vedno usmerjena k novim vprašanjem in spoznanjem in da to še ni konec njenega življenjskega dela," so še zapisali v utemeljitvi nagrade.
Lani je Murkovo za življenjsko delo prejela etnologinja in arheologinja Ivica Križ.
Še letošnji Murkovi listini
Murkovi listini so letos namenili Matjažu Brojanu in Pevski skupini Cintare, Murkovega priznanja pa komisija ni podelila, ker zanj ni prejela nobenega predloga, so sporočili iz Slovenskega etnološkega društva, ki podeljuje Murkova odličja.
Matjaž Brojan je prejel Murkovo listino za ohranjanje tradicije slamnikarstva na Domžalskem in Mengeškem ter za izdajo dveh pomembnih monografij s tega področja: Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva (2012) in Slamniki pod Gobavico: monografija o slamnikarstvu na Mengeškem (2018).
Društvo Pevska skupina Cintare oziroma ljubljanska vokalna skupina 12 pevk ljudskih pesmi z bogato folklorno tradicijo pa je prejela Murkovo listino za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegovo revitalizacijo, so sporočili iz etnološkega društva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje