Jana Mlakar Adamič je že tri desetletja zvesta delu v Zasavskemu muzeju v Trbovljah (na fotografiji muzejska razstava lutk). Foto: Zasavski muzej Trbovlje
Jana Mlakar Adamič je že tri desetletja zvesta delu v Zasavskemu muzeju v Trbovljah (na fotografiji muzejska razstava lutk). Foto: Zasavski muzej Trbovlje
false
V knjigi Lutkarji in lutke je Mlakar Adamičeva dokumentirala celoten popis zbirke lutk, hkrati je s Hrastničani vrsto lutk tudi oživila. Foto: Zasavski muzej Trbovlje

Murkove listine prejmejo Kulturno društvo Kapele pri Brežicah, etnolog Nužej Tolmajer ter slavist in etnolog Božidar Premrl.

Etnologinja in sociologinja kulture Jana Mlakar Adamič je že tri desetletja zvesta delu v Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer se je posvetila pedagoškemu in znanstvenemu delu ter iskanju novih oblik predstavitve kulturne dediščine Zasavja, ki jo popularizira z inovativnimi razstavami, članki in razpravami ter z živim stikom z okolico in ljudmi, so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Podobo delavske kulture je strnila v muzejski predstavitvi in vodniku Rudarsko stanovanje: bivalna kultura skozi čas in v vodniku Etnološka pot - trboveljske rudarske kolonije ter v 16 informacijskih tablah na etnološki poti. V knjigi Teknilo nam je je strnila monografsko raziskavo o prehranjevalnih navadah rudarjev in njihovih družin. Podobo življenja Zasavja v zadnjih dvestotih letih pa je zaokrožila s prikazom socialnih in poklicnih skupin obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki jih je predstavila v seriji publikacij.

V medmuzejskem projektu o zgodovini in praznovanju 1. maja je letos v Trbovljah pripravila razstavo o tem prazniku in vpetosti rudarjev v praznovanje. V knjigi Lutkarji in lutke pa je dokumentirala celoten popis zbirke lutk, hkrati je s Hrastničani vrsto lutk tudi oživila.
Izročilo posavskih krajev
Murkovo listino pa bodo podelili Kulturnemu društvu Kapele pri Brežicah, in sicer za videodokumentacijo snovnega in nesnovnega izročila posavskih krajev. Filmska sekcija Kulturnega društva Kapele je doslej posnela več filmov z etnološkimi vsebinami. Njihovo delo predstavlja aktivno in dediščinsko ozaveščeno združbo prebivalcev spodnještajerskih vasi med Dobovo in Brežicami. Njihovi rezultati krepijo in popularizirajo etnološko vedenje in prispevajo k osredotočenju ljudi na pomen snovne in nesnovne dediščine.

Koroška kulturna dediščina
Nužej Tolmajer bo prav tako prejel Murkovo listino, in sicer za aktiviranje, zbiranje, realizacijo in kontinuirano delo pri ohranjanju koroške kulturne in etnološke dediščine. Tolmajer je bil tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze ter predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Z zavzetostjo je nadaljeval zastavljeno delo Franceta Cigana pri zbiranju koroških ljudskih pesmi. V sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo je bil sopobudnik Koroških kulturnih dnevov.

Kamnarji kraške vasi Kopriva
Murkovo priznanje je društvo namenilo slavistu in etnologu Božidarju Premrlu za znanstveno monografijo Kraški kruh. Vas Kopriva - njeni kamnolomi in kamnarji. Knjiga predstavlja doslej najbolj obsežno in temeljito delo s področja kamnarstva in kulture kamenja. Avtor je z njo ogromno prispeval k poznavanju obrti, o kateri do zdaj ni bilo veliko napisanega, sploh pa ne tako lucidno, zgodovinsko natančno in s kulturno-etnološko perspektivo.

Letošnjo komisijo so sestavljali Irena Destovnik, Jerneja Ferlež, Andrej Dular in Marko Terseglav kot predsednik. Slovensko etnološko društvo Murkove nagrade, priznanja in listine podeljuje v spomin na etnologa Matijo Murka (1861—1952).