V njej se je pod budnim očesom vsakokratnega ravnatelja NUK-a v pol stoletja nabralo več kot 700 knjig in 140 naslovov serijskih publikacij. Dela iz zbirke prepovedanih gradiv so le eden od tokratnih predlogov za branje iz zakladnice NUK-ovega arhiva, ki jih Žiga Cerkvenik iz Narodne in univerzitetne knjižnice vsak teden pripravlja za naše bralce.

Na MMC-ju skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico vabimo k odkrivanju dragocenosti iz digitalne knjižnice, ki jo prepaja več kot 800.000 enot gradiv. Zanimive so za šolo, študij, raziskovanje ali preprosto za krajšanje časa. Digitalna knjižnica Slovenije je ena največjih zbirk slovenskih besedil in drugih gradiv, ki so prosto dostopni na spletu.

Vabljeni k še enemu digitalnemu raziskovanju s pomočjo spodaj nanizanega izbora.

"Tam neprestano molče in bero, premišljujejo in tudi delajo, predvsem prepisujejo knjige."

V kartuziji Bistra je v 14. in 15. stoletju potekalo živahno kulturno in intelektualno življenje. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani 11 rokopisov, ki so v tem obdobju nastali v skriptoriju samostana. Vsakega od njih odlikuje kakšna zanimivost: od pripisov, lastniških vpisov do bogatih inicial in likovnega okrasja. Ko tako brskamo po zakladih Digitalne knjižnice Slovenije, ne moremo mimo verjetno najlepšega srednjeveškega rokopisa, ki je nastal na slovenskih tleh – kodeksa De Civitate Dei (O Božji državi) velikega Avrelija Avguština.

Kodeks je bil izdelan leta 1347 in je najstarejši ohranjen rokopis iz Bistre. Odlikujejo ga bogate iluminacije z miniaturami in inicialami v rdeči, zeleni, modri ter oranžni barvi in zlatu. Preplet sočasnih francoskih, italijanskih ter romanskih motivov in slogov nam priča o mešanju in soobstoju evropskih kultur. Drugi in tretji list sta posebej razkošno dekorirana, njuno barvito okrasje in naturalistične upodobitve lova na živali pa skrivajo več zanimivosti. Pozorno oko po prepoznalo podobe zajca, psa, opice, pava in različnih ptic; morda celo razbralo ime opata Hermana, ki je naročil izdelavo rokopisa, v medaljonu s podobo Avguština. A tudi najbolj pozorni opazovalci običajno spregledajo podpis iluminatorja Nicolausa, ki je svoje ime domiselno skril v rastlinskem okrasju na vrhu strani.

In ko smo že pri bistrskih rokopisih in mojstrstvu srednjeveških iluminatorjev: ne spreglejte tudi prekrasne Summa de iure cannonico, v kareri je hudomušni bralec (risar) strogo razpravo o kanonskem pravu popestril z zabavnimi ilustracijami ob robu besedila.

"…vsebina, ki je nasprotna našemu gledanju na poglavitna življenjska vprašanja…"

Skrivnostna zbirka prepovedanih gradiv, varno zaklenjena v omari direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice, že več kot pol stoletja buri domišljijo. Še danes, ko že vrsto let ni več ne prepovedan ne zaklenjen (še manj v omari), D-fond v javnosti ohranja pridih prikritih in zamolčanih skrivnosti. Narodna in univerzitetna knjižnica že od ustanovitve leta 1945 zbira tudi tisk slovenske politične emigracije in drugo politično ali ideološko sporno gradivo. Zakon je predvideval, da se tovrstno gradivo bibliografsko obdela in shrani v posebnih prostorih, ločeno od preostalih fondov. Že kmalu po vojni je tako v NUK-u začel nastajati D(irektorjev) fond, shranjen v pisarni ravnatelja knjižnice, ki je bil edini v knjižnici s ključem od omare. Vsak uporabnik je moral ob priporočilnem pismu ustanove še natančno obrazložiti namen pregledovanja. Leta 1978 je bil D-fond tudi uradno ustanovljen. Direktorjeva omara je kmalu postala pretesna, zato so zbirki namenili del skladišča in jo z mrežo ločili od preostalih polic. V njej se je pod budnim očesom vsakokratnega ravnatelja NUK-a v pol stoletja nabralo več kot 700 knjig in 140 naslovov serijskih publikacij.

Prizadevanja proti svobodi tiska so bila prisotna v praktično vseh obdobjih zgodovine. V tem smislu se povojna cenzura ni bistveno razlikovala od njenih predhodnic. Posebnost komunističnih režimov pa so karseda nejasna pravila cenzure, ki nikjer niso neposredno zapisana. Uradno cenzura v Jugoslaviji tako ni obstajala, kljub temu pa so bile v letih od 1945 do 1991 v zveznih Uradnih listih objavljene prepovedi enajstih, v Uradnih listih SRS pa štirih knjig. Precej več je bilo neformalnih prepovedi: ko publikacija na primer ni dobila dovoljenja ali financ za izdajo, ko je tiskarna zavrnila tiskanje ali pa je nenadoma zmanjkalo papirja za tisk. Prva prepovedana slovenska knjiga je Žebotova Slovenija včeraj, danes in jutri (1967). Sledile so prepovedi knjig Slovenija 1968 – kam?, Nekje je luč (1978) Vinka Beličiča in Od Triglava do Andov (1978) Janeza Hladnika. Gradivo je nastalo po letu 1945, zato je večinoma avtorsko zaščiteno in dostopno v knjižnici. Iz D-fonda so na spletu dostopni zlasti povojni begunski tiski, med njimi tudi prvi zgodovinski atlas slovenskega ozemlja. Zgodovinski atlas Slovenije je Roman Pavlovčič izdal leta 1948 v nepredstavljivih razmerah v begunskem taborišču v Spitallu. Gre za prvi poskus prikaza zgodovinskih zemljevidov slovenskih dežel v samostojni knjigi.

Več o D-fondu in povojni cenzuri v knjižnicah pa si lahko preberete v knjižici sodelavke Helene Janežič STOP, CENZURA!

"Ej vraga! – Ti vendar ne misliš, da si svetec?!"

Danes bi 144. rojstni dan praznoval pisatelj in dramatik Ivan Cankar, eden največjih mojstrov slovenskega jezika. Zasebna pisma pričajo, da pisatelju, ki je bil sicer znan po boemskem in družabnem življenju, karantena ne bi bistveno spremenila vsakdanjika: kot je pogosto potožil, je v kreativni samoizolaciji preživel dobršen del svojega življenja. A ne samo pisma – o tem priča tudi njegov izjemni, v vseh pogledih edinstveni literarni opus. Zbirka Cankarjevih del na Digitalni knjižnici Slovenije vključuje 54 knjig v prostem dostopu, obsežno zbirko fotografij, časopisnih ter strokovnih člankov, pa tudi izbor avtorjevih rokopisov nekaterih osrednjih del in korespondence.

V enem izmed pisem Ani Lušin zapiše: "Nikoli se ne morem iznebiti misli, ki so zmerom v meni in okoli mene kakor žive telesne postave. In to tudi ni nič drugače, kadar pišem. Vse ljudi, ki pišem o njih, vidim pred sabo, in če jim pogledam bolj natanko v obraz – vidim sebe samega." Kako natančno si je Cankar predstavljal svoje like, lahko vidimo na rokopisu drame Jakob Ruda iz leta 1898. Ob seznam oseb je pisatelj lastnoročno narisal podobe protagonistov. Delo je nastalo v kratkem obdobju njegovega ljubezenskega razmerja z Ano Lušin. Njen odsev najdemo tudi v liku Ane Rude v omenjeni drami.

Za bolj celovit vpogled v življenje, delo in čas Ivana Cankarja pa vas vabimo k ogledu portala Cankarjevo vesolje. Učni vir, ki s pomočjo časovnega traku in prikazov na zemljevidu povezuje množico dostopnih digitalnih virov o Cankarju, je nastal v sodelovanju med Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, OŠ Kašelj, Gimnazijo Vič in NUK-om ob stoletnici pisateljeve smrti. V želji, da bi sodobnih generacijam šolarjev in dijakov vsaj nekoliko približali prvi stik z našim največjim pisateljem.

Za odprto znanost!

Prost dostop do izsledkov najnovejših znanstvenih raziskav je ključnega pomena za napredek sodobne znanosti. Na Digitalni knjižnici Slovenije že od leta 2007 zbiramo in objavljamo vsa poročila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o končanih raziskovalnih in ciljnih raziskovalnih projektih, raziskovalnih programih in podoktorskih projektih. Zbirka, ki trenutno vsebuje že več kot 2.000 poročil, ponuja vpogled v rezultate javno financiranih raziskav v Sloveniji in pomeni velik korak v smeri odprte znanosti. Na podlagi dogovora z Agencijo je na portalu objavljena tudi večina sodobne slovenske strokovne in znanstvene periodike, ki je izšla s pomočjo javnih sredstev. Zbirka obsega več kot 400 strokovnih in znanstvenih revij z vseh področij človeškega znanja, od naravoslovnih (Acta carsologica, Geografski zbornik, Farmacevtski vestnik, Fizika v šoli), tehničnih (Elektrotehniški vestnik, Materiali in tehnologije) do družboslovnih in humanističnih ved (Sodobnost, Anthropos, Problemi, Časopis za kritiko znanosti). Objavljeni so tudi posamezni članki, iskalnik pa omogoča iskanje po celotnem besedilu – kar je poleg dostopnosti ena največjih prednosti digitalnih vsebin.

"Med vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba." (Ivan Cankar)

Digitalna knjižnica Slovenije skriva marsikatero zanimivost tudi za ljubitelje glasbene zgodovine. Korne knjige škofa Tomaža Hrena z začetka 17. stoletja na primer spadajo med največje zaklade naše knjižnice. Posebnost zase pa so tudi digitalizirani posnetki slovenske glasbe z začetka 20. stoletja. Med njimi najdemo imena, kot so Gustav Ipavec, Avgusta Danilova, Davorin Jenko, in druge legendarne slovenske skladatelje in izvajalce. Posnetki, ohranjeni na 25-centimetrskih ploščah, so po sodobnih standardih sicer slabše kakovosti, a so neprecenljiv dokument slovenske glasbene dediščine. Prepričani smo, da vam bodo stare slovenske pesmi, kot so Kadar boš ti vandrat šel, Je pa davi slanica pala, Bod' moja, Bod' moja ali Ko bi moj ljubi vedel to, polepšale trenutke v izolaciji.

Če vam zgornji nabor ne zadošča, pa vsem članom NUK-a ponujamo tudi brezplačen spletni dostop do zbirke Naxos, ki vsebuje skoraj dva milijona kakovostnih posnetkov klasične, ljudske, zabavne, džezovske in druge glasbe z vseh koncev sveta. V njej najdete tudi več kot 2.500 videoposnetkov klasičnih koncertov, oper, baletov in dokumentarnih portretov svetovno znanih izvajalcev.