Nekateri od teh artefaktov so bili prineseni iz Egipta, drugi pa so nastali v današnjem Izraelu pod močnim staroegipčanskim vplivom.

"Potepali smo se naokoli, ko sem na tleh videl nekaj, kar je bilo videti kot majhna igrača," je povedal Gilad Stern iz Izraelskega urada za antikvitete, ki je vodil šolski izlet v Azor. Dogodek je opisal kot "sanjsko najdbo vsakega ljubiteljskega arheologa".

Kot je v sredo povedal Stern, je bil začuden, ko je pobral modri kamen: "Bil je skarabej z jasno izrezljanim prizorom." Učenci 8. razreda so bili nad najdbo navdušeni, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Živalca je izdelana iz fajanse, kar je vrsta svetle keramike, prevlečene s svinčevo-kositrno glazuro.

Najprepoznavnejši staroegipčanski amulet
Skarabej je vrsta amuleta v obliki hrošča, ki izvira iz starega Egipta. Kamen hrošča je bil nekoč pečat, pozneje pa je postal zaščita in talisman. V staroegipčanski mitologiji so skarabeja častili kot simbol sonca, življenja in prerojenja, bil pa je tudi podoba boga sonca Raja. Amulete so postavljali nad srcem mumificiranega trupla. Upodobljeni so tudi na hieroglifih.

Po podatkih urada za antikvitete najdba izvira iz bronaste dobe in je prevlečena z modro-zeleno glazuro. V skladu s tem je bil skarabej "simbol moči in statusa" in so ga morda nosili na ogrlici ali prstanu. Prizor, upodobljen na njem, verjetno predstavlja podelitev legitimnosti lokalnemu vladarju.

Naključja zgodovine
Za zdaj arheologi še niso pojasnili, kako je skarabej pristal v Azoru v bližini izraelske sredozemske obale. "Morda je padel iz rok pomembnemu državniku, ki je potoval skozi te kraje, ali pa je bil namenoma zakopan in ga je po več tisoč letih spet prineslo na površje," ugiba Amir Golani z izraelskega urada za antikvitete.

Pod jarmom Egipta
Ob strani skarabeja je vrezana stoječa figura; izvedenci verjamejo, da njena podaljšana glava simbolizira faraona s krono. "Ta prizor odraža geopolitični položaj v Kanaanu v pozni bronasti dobi (1500–1000 pr. n. š.), ko so lokalni vladarji živeli in delovali pod egipčansko politično in kulturno hegemonijo," je pojasnil Golani. "Zato je zelo verjetno, da je pečat iz pozne bronaste dobe, ko so bili Kanaanci pod jarmom Egipta."