Fotografija prenovljenega Aljaževega stolpa leta 2019. Foto: Arhiv ZVKDS/Jernej Hudolin
Fotografija prenovljenega Aljaževega stolpa leta 2019. Foto: Arhiv ZVKDS/Jernej Hudolin

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine, ki po njihovih besedah predstavlja pomemben korak k posodobitvi in celostni ureditvi varovanja kulturne dediščine v Sloveniji. Zatrjujejo, da novi zakon cilja na boljšo dostopnost muzejev in kulturnih spomenikov, uvaja nove ukrepe za učinkovitejšo zaščito ogroženih stavb in predmetov ter ustvarja boljše pogoje za vključevanje dediščine in muzejev v turizem in razvojne projekte. Osnutek zakona nudi tudi nekatere rešitve na področju podnebnih sprememb, digitalizacije in spremenjenih družbenih potreb, ter postavlja jasne temelje za učinkovito, pregledno in trajnostno upravljanje dediščine.

Osnutek zakona o varovanju kulturne dediščine

Osnutek v obsegu 194 strani, objavljen na portalu eDemokracija, je v javni obravnavi do vključno 31. januarja.

Sorodna novica Za učinkovitejše varstvo kulturne dediščine

Prilagoditve zakona tudi zaradi novega digitalnega okolja
Zadnja sprememba zakona o varovanju kulturne dediščine je potekala leta 2008, ko je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija prenovilo zakon iz leta 1999. Z njim so odpravili nesistemsko financiranje muzejev, določili novo vlogo dediščine v razvojnih in prostorskih planih ter spremenili postopke soglasja za posege v dediščino in razširili predmet varstva na nesnovno dediščino.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je zakon dolga leta dobro služil svojemu namenu, vendar danes ne omogoča več dovolj preglednih, predvidljivih in učinkovitih postopkov za varovanje dediščine in tveganje za njeno celostno ohranjanje za prihodnje generacije. Med tremi pomanjkljivostmi izpostavljajo pomanjkljive opredelitve izrazov, nejasnosti v zvezi s posebnim varstvom dediščine in postopki njegove vzpostavitve ter pomanjkljivo ureditev
področja muzejske dejavnosti. Postopki varstva se po nepotrebnem podaljšujejo, državni in občinski organi ter naslovniki pravnih norm pa se soočajo z obremenitvami in stroški, ki jih prinaša "fizično" poslovanje.

"Pojavila se je potreba po zakonski ureditvi digitalizacije, ravnanja z digitalnimi gradivi in varstvom osebnih podatkov. Pomembna spodbuda za spremembo je bila zahteva po celovitejši ureditvi muzejske dejavnosti, ki bi omogočila muzejem, da se učinkovito odzovejo na sodobne potrebe in izzive ter obogatijo svojo ponudbo," navajajo na ministrstvu.

Simončičev toplar pri Bistrici na Dolenjskem je prvi kozolec, ki so ga leta 2001 razglasili za spomenik državnega pomena. Leta 1936 ga je izdelal tesarski mojster Janko Gregorčič. Foto: Alenka Stražišar Lamovšek, Dežela kozolcev Šentrupert
Simončičev toplar pri Bistrici na Dolenjskem je prvi kozolec, ki so ga leta 2001 razglasili za spomenik državnega pomena. Leta 1936 ga je izdelal tesarski mojster Janko Gregorčič. Foto: Alenka Stražišar Lamovšek, Dežela kozolcev Šentrupert

Jasnejša opredelitev odgovornosti in nalog deležnikov v sistemu varovanja dediščine
Med glavne izzive sodobnega časa na kulturno dediščino uvrščajo podnebne spremembe. S sklicevanjem na Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 bodo za ohranjanje dediščine spodbujali tiste ukrepe, ki razvijajo inovativne, preventivne in zaščitne mehanizme in prispevajo k zmanjševanju koncentracije toplogrednih plinov, tveganj nesreč in drugih vplivov podnebnih sprememb. Prav tako načrtujejo spodbujati raziskave za spremljanje vplivov podnebnih sprememb na dediščinske skupnosti in raziskave preventivnih ter zaščitnih konservatorskih postopkov ohranjanja dediščine.

Poleg že omenjenega razvoja postopkov digitalizacije in digitalnega vodenja zbirk podatkov o dediščini se ministrstvo zavzema tudi za večjo preglednost in racionalizacijo postopkov varstva dediščine. Kot zatrjujejo na ministrstvu, nova, bolj pregledna struktura zakona omogoča lažje razumevanje vsebin in bolj sistematično izvajanje ukrepov. Predlog glede na osnutek prinaša posodobitev sistema za varovanje kulturnih spomenikov in nepremične dediščine ter jasneje opredeljuje odgovornosti in naloge vseh deležnikov v sistemu varovanja dediščine. Prinaša tudi bolj sistematično načrtovanje v prostorskih aktih. Poudarjeno je sodelovanje lastnikov, občin in strokovnih institucij pri načrtovanju posegov v dediščino.

Poleg snovne ministrstvo za kulturo skrbi tudi za register nesnovne kulturne dediščine, med katero je bilo letos poleti kot 121. enota vpisano klobučarstvo na pobudo Muzeja novejše zgodovine Celje. Foto: Rokodelski center DUO Škofja Loka
Poleg snovne ministrstvo za kulturo skrbi tudi za register nesnovne kulturne dediščine, med katero je bilo letos poleti kot 121. enota vpisano klobučarstvo na pobudo Muzeja novejše zgodovine Celje. Foto: Rokodelski center DUO Škofja Loka

Celovitejša ureditev muzejske dejavnosti
Eno od pomembnejših poglavij nastajajočega zakonskega predloga je namenjeno posodobitvi javne službe muzejev in premične dediščine. Uvaja celovito ureditev področja muzejske dejavnosti z jasnimi vlogami in nalogami državnih, občinskih in zasebnih muzejev ter oblikovanjem trajne in stabilne nacionalne muzejske mreže. Vzpostavljeni bodo jasni standardi za upravljanje in varstvo muzejskih zbirk, vključno z ukrepi za ohranitev predmetov nacionalnega pomena ter za sistematično hrambo in predstavitev arheoloških najdb.