Pariški Hôtel de la Marine domuje v razkošni zgradbi, nekdanjem kraljevem skladišču pohištva, ki se nahaja v neposredni bližini obeliska na Trgu Concorde in je le nekaj korakov oddaljen od muzeja Louvre. V ta zgodovinski objekt se bo zdaj preselila znana katarska zbirka.

Peticija proti katarskim načrtom
"Izložbeno okno Katarja" ali pa "Katar si privošči Pariz" je bilo tudi že slišati. Vendar napoved, da bo mogoče na tej lokaciji predvidoma od leta 2020 občudovati zaklade zbirke ob Perzijskem zalivu ležečega emirata, po pisanju Nemške tiskovne agencije DPA navdušuje le peščico. Nasprotna stran je sprožila celo peticijo, s katero se želi zoperstaviti načrtom, saj po njenem mnenju Katar uporablja "mehko moč" za podpiranje vahabizma.

Vahabizem je sunitsko puritansko gibanje, ki se je v 18. stoletju razširilo na Arabskem polotoku in si hitro pridobilo velik vpliv s svojo radikalno razlago islama. Danes je najbolj razširjen v Savdski Arabiji, prevladuje pa tudi v Katarju, vendar v nekoliko manj strogi obliki, kot je prisoten v sosednji kraljevini. Pravila tega gibanja temeljijo izključno na Koranu ter so nenaklonjena inovacijam in med drugim prepovedujejo razkošno življenje, ples, igre, glasbo in kajenje tobaka. V vahabizmu so v zadnjih dveh desetletjih našle navdih številne skupine islamskih skrajnežev po svetu.

Zakaj je Katar vrgel oko prav na Francijo?
Nekateri si zastavljajo vprašanje, čemu se je ta zalivski emirat zapičil prav v Francijo. Kot razloži katarski minister za kulturo Hamad Bin Abdelasis al Kuvari, je Francija v njihovih očeh država, ki stoji v ospredju zahodne kulture. Sicer pa Francija že leta vzdržuje dobre politične odnose s Katarci. Nekdanji emir Hamad Bin Kalifa Al Tani je bil tudi prvi voditelj katere izmed arabskih držav, ki je leta 2008 sprejel takrat novoizvoljenega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Palača iz časa kralja Ludvika XV.
Zgodovina palače, v kateri je Hôtel de la Marine in ki spada med najlepše stvaritve francoske kulturne dediščine, sega v 18. stoletje, ko je njeno zgraditev zaukazal kralj Ludvik XV. Na več tisoč kvadratnih metrih površine je bilo torej sprva kraljevo skladišče pohištva, ki je bilo pravzaprav nekakšen prvi muzej dekorativne umetnosti. Na določene dni so bile namreč dvorane z orožjem in oklepi ter tapiserijami in zlatnino odprte za javnost. Revolucionarno leto 1789 je seveda prineslo razdejanje te lokacije razkošja, v del zgradbe pa se je naselil državni sekretar za mornarico.

Od leta 2014 zgradbo upravlja Center za nacionalne spomenike. Gre za javni zavod, v pristojnosti katerega sta na primer tudi Slavolok zmage in pariški Panteon. Kot navaja DPA, je Katar plačal približno 20 milijonov evrov za 20-letno naselitev njegove zbirke v del stavbe. Najverjetneje je govor o nekdanji galeriji tapiserij, površina katere znaša okoli 400 kvadratnih metrov, na katerih naj bi bilo izmenjaje razstavljenih okoli šest tisoč eksponatov.

Vendar so šli prvotni načrti v drugo smer, saj je bilo še marca 2017 rečeno, da bodo na tej lokaciji vzpostavili muzej, posvečen gastronomiji in art de vivre, francoski umetnosti življenja. Ob tem pa naj bi v zgradbi, ki je trenutno deležna okoli 100 milijonov evrov vredne obnove, zaživele še luksuzne prodajalne in restavracije.

Ko Katar razveže svoj mošnjiček
Sicer pa je Katar že dlje prisoten v Franciji kot velikodušni mecen. Tako je na primer leta 2007 finančno podprl razstavo japonskega umetnika Takašija Murakamija v Versaillesu, leta 2017 so bili v Grand Palaisu na ogled katarski dragulji, jeseni naslednjega leta pa je z več kot 60 eksponati iz svoje zbirke sodeloval na razstavi Rois du Monde (Kralji sveta) na gradu v kraju Fontainebleau.

Nekje od začetka devetdesetih let preteklega stoletja pa vladajoča družina že skoraj obsesivno kupuje raznolike umetnine. Sprva je šlo za rokopise, bronaste figure in preproge iz islamskih držav, pozneje pa so se ogreli za klasike moderne dobe. Katar je leta 2012 na dražbi hiše Sotheby's v New Yorku za 120 milijonov dolarjev (okoli 105 milijonov evrov) kupil eno od različic slike Krik Edvarda Muncha, tri leta kasneje pa je sledil še nakup enega od platen Paula Gauguina za 300 milijonov dolarjev (okoli 263 milijonov evrov).

Za tovrstnimi nakupi stoji predvsem Al Majasa bint Hamad bin Kalifa Al Tani, sestra vladajočega šejka. Leta 1983 rojena Katarka sodi med najvplivnejše in finančno močne zbiratelje umetnosti na svetu.

Sorodna novica Katarski nacionalni muzej bo imel obliko puščavske vrtnice

Negovanje javne podobe s podporo umetnosti
Podpiranje umetnosti pa je nedvomno mogoče uporabiti za izboljšanje marsikatere javne podobe. Kritiki namreč obtožujejo Katar, da finančno podpira vahabite in druge radikalne islamske skupine. Sicer pa ta emirat poseduje veliko muzejev, v prestolnici Dohi pa naj bi se letošnjega marca odprl še narodni muzej, ki ga je zasnoval priznani francoski arhitekt Jean Nouvel.

S premoženjem, ki ga prinaša izvoz plina, Katar že leta kupuje v Parizu oziroma že kar kupuje Pariz sam, najraje prav luksuzne hotele. Leta 2011 je Katar kupil tudi nogometni klub francoske prestolnice PSG.