Vsaka izmed držav je izbrala dva posameznika, ki sta se v obdobju med 15. in 18. stoletjem zavzemala za kritično mišljenje, demokracijo, človeško dostojanstvo in emancipacijo ter tako utemeljila sodobno Evropo. Svoje učenjake predstavljajo Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Flandrija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija.

Evropskim humanistom se pridružujeta vodilni slovenski protestant Primož Trubar in Avguštin Prygl, najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. stoletja na Slovenskem. Na predlog SAZU-ja je slovenska predstavnika na razstavi izbiral zgodovinar Marko Štuhec z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, piše na spletni strani Goethejevega inštituta v Ljubljani.

Tudi v sodobnosti uporabne ideje
Misli nekaterih v razstavo vključenih humanistov se zdijo še danes izjemno sodobne. Tukaj predstavljamo četverico posameznikov, ki so prispevali k moralnemu in duhovnemu razvoju evropskega človeka.

Joan Lluís Vives iz Flandrije je že v 16. stoletju poudarjal, da zakonski stan ni prvenstveno namenjen razmnoževanju. Razumel ga je kot "življenjsko partnerstvo", slavil "nerazdružljivo tovarištvo" med partnerjema. Prav tako je verjel, da imajo deklice in dečki enake intelektualne sposobnosti ter se zavzemal za izobraževanje deklet, piše v najavi razstave.

Italijan Guarino da Verona, ki se je od svojih humanističnih sodobnikov razlikoval po načelnem odklanjanju literarne polemike, nas lahko nauči marsikaj o odprtosti dialoga. Namesto potrebe po kritiziranju novih del sodobnikov je priznaval njihov plodni prispevek, saj je po njegovem mnenju v novoustanovljeni evropski republiki učenjakov vsak lahko izrazil kaj zanimivega.

Angleško-češka pesnica Elisabeth Jane Weston je bila v 16. stoletju občudovana bolj kot William Shakespeare. Z zasebnim poukom je osvojila znanje več jezikov, mednarodna skupnost učenjakov pa si je željno prizadevala vzpostaviti stik s "praško Sapfo". Njeno delo, ki je preživelo stoletja, še danes avtoričino spretnost ustvarjalnega obravnavanja moške domene klasične dediščine spaja s presunljivim čustvenim svetom izrazite protagonistke svoje dobe. Vendar pa je pesnica kot mnogo žensk njenega časa umrla ob (sedmem) porodu.

Avguštin Prygl-Tyfernus (1470/79–1535/37) je najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. stoletja na Slovenskem. Kot značilen humanistični polihistor je deloval na različnih področjih – bil je antikvar, arhitekt, urednik, izdajatelj in soavtor v humanistični maniri pisanih besedil ter spreten latinski verzifikator.

Od leta 2017 po Evropi potujoča razstava
Projekt z obsežnim katalogom gostuje po Evropi od leta 2017. Razstava, ki je na ogled do 5. septembra, je nastala na pobudo Avstrijske akademije znanosti (OeAW) in v sodelovanju z EUNIC Austria (v vseh državah EU-ja dejavna krovna organizacija kulturnih zavodov), v Sloveniji sodelujeta Goethejev inštitut v Ljubljani in SAZU.